Naši članki na portalu Psihoterapija Spoznaj so podprti z visokokakovostnimi viri in recenziranimi znastvenimi študijami. Preberite več o našem uredniškem postopku in o tem, kako zagotavljamo natančnost, zanesljivost in transparentnost naših vsebin.
Kaj je ADHD oziroma motnja pozornosti
ADHD (angleško “Attention Deficit Hyperactivity Disorder”) ali motnja pozornosti je nevrološka motnja, ki prizadene ljudi vseh starosti, vendar se običajno kaže pri otrocih in mladih odraslih.
Ljudje z ADHD imajo težave z osredotočanjem pozornosti in nadzorom svojega vedenja. To se lahko kaže kot hiperaktivnost, impulzivnost ali oboje.
Slovenska študija ocenjuje, da ima ADHD približno 1 % populacije1.
Po ugotovitvah slovenske študije je ADHD iz leta v leto pogostejši. V letu 1997 je imelo ADHD diagnosticiranih približno 320 oseb v vzorcu 100.000 ljudi, do leta 2012 pa se je ta številka dvignila na kar 820 oseb1.
Razlika: ADD in ADHD
Razlika med ADHD in ADD (angleško “Attention Deficit Disorder”) je v tem, da je ADHD krovni izraz, ki zajema več različnih vrst motenj pozornosti. Najpogostejša vrsta ADHD se imenuje "kombinirani tip", kar pomeni, da vključuje hiperaktivnost, impulzivnost in nepozornost.
Izraz ADD pomeni "motnja pomanjkanja pozornosti" in se nanaša na posebno vrsto ADHD. Osebe z ADD imajo lahko težave z osredotočanjem pozornosti na naloge, zaradi česar se lahko vedejo raztreseno ali neorganizirano.
Če imate ADD, imate lahko težave s pozornostjo, nimate pa simptomov hiperaktivnosti in impulzivnosti. Osebe z ADD imajo težave pri branju ali poslušanju govora, s pomnjenjem navodil ali informacij iz preteklosti, z organizacijo življenja in učinkovitim upravljanjem časa.
Simptomi in znaki pri ADHD
Peta izdaja Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (DSM-V) našteva devet znakov ali simptomov ADHD, ki se delijo na nepozorni podtip motnje in devet znakov, ki so značilni za hiperaktivni ali impulzivni podtip motnje.
Ugotovitve študije so pokazale, da imajo so dečki z ADHD bolj hiperaktivni kot deklice z ADHD in da imajo dečki več težav pri zaviranju motoričnih odzivov in kognitivni fleksibilnosti. Rezultati tudi potrjujejo, da imajo mladostniki z ADHD več izvršilnih primanjkljajev, kot jih imajo vrstniki brez ADHD2.
Znaki pri nepozornem pod-tipu motnje
9 znakov, ki so značilni za nepozorni podtip motnje so:
Znaki pri hiperaktivnem pod-tipu motnje
9 znakov, ki so značilni za hiperaktivni ali impulzivni podtip motnje:
Običajno se diagnoza postavi, če je doseženih vsaj 6 od 9 znakov in so ti prisotni vsaj 6 mesecev.
Vzroki za ADHD
Vzroki za ADHD niso natančno znani. Vendar raziskave kažejo3, da lahko k razvoju ADHD prispeva kombinacija genetskih, okoljskih in družbenih dejavnikov.
Genetski dejavniki vključujejo družinsko anamnezo ADHD ali drugih s pozornostjo povezanih motenj, kot sta Tourettov sindrom ali obsesivno kompulzivna motnja.
Okoljski dejavniki lahko vključujejo izpostavljenost toksinom, kot sta svinec ali živo srebro, slabo prehrano, pomanjkanje spanja in premalo telesne dejavnosti.
Socialni dejavniki lahko vključujejo negativne vzgojne tehnike, kot so strogo kaznovanje ali nedosledno disciplinsko prakso.
Otroci in mladostniki z ADHD
Otroci z ADHD imajo težave s pozornostjo, obvladovanjem impulzivnega vedenja in organiziranostjo. Prav tako imajo lahko težave z obvladovanjem svojih čustev in prekomerno aktivnostjo6.
ADHD prizadene globalno med 5 do 8 % otrok in mladostnikov4.
V povprečju je s strani sovrstnikov zavrnjenih med 50 in 80 % otrok. Vrstniki pogosto poročajo, da imajo otroci z ADHD več negativnih vedenj, kot so prekinjanje, skakanje v besedo, so glasni, drugi vrstniki pa jih lahko vidijo tudi kot “socialno nezrele”.
Težava s koncentracijo omejuje možnosti za pridobivanje socialnih veščin z opazovalnim učenjem, potrebnim za uspešno socialno interakcijo, hiperaktivnost in impulzivnost pa prispevata k nebrzdanemu in oblastnemu socialnemu vedenju, zaradi česar so otroci z ADHD zelo nenaklonjeni vrstnikom.
Poleg tega imajo otroci z ADHD zmanjšano sposobnost spremljanja in vrednotenja lastnega vedenja, na primer: ne znajo počakati, da pridejo na vrsto ali pa imajo težave z ne-upoštevanjem opozoril ali navodil s strani učiteljev in sovrstnikov4.
Težave jim povzročata tudi šola in učenje zaradi nezmožnosti koncentracije pri pouku in pogostem zamujanju s šolskimi nalogami.
Po ugotovitvah ene študije, imajo otroci v bolj kaotičnih gospodinjstvih v povprečju več neželenih simptomov ADHD. Kaotičnost družinskih razmer pa je bila ugotovljena kot pomemben dejavnik tveganja za razvoj ADHD pri otroku5.
Včasih lahko ADHD zamenjamo za druge motnje. Otroku, ki je hiperaktiven, lahko na primer diagnosticirajo bipolarno motnjo. Pri otroku s pomanjkanjem pozornosti pa lahko napačno diagnosticirajo depresijo ali motnjo avtističnega spektra. Pomembno je poudariti, da lahko v nekaterih primerih naštete motnje obstajajo hkrati z ADHD.
Primerjava: Avtizem ali ADHD?
ADHD in avtizem sta motnji, ki lahko povzročata težave v razvoju in oblikovanju socialnih veščin. Čeprav simptomi motnje pri majhnih otrocih izgledajo zelo podobno, se ti dve motnji razlikujeta v številnih pogledih, vključno z načinom, kako se kažeta, in načinom zdravljenja.
Motnjam avtističnega spektra in ADHD sta skupna genetska dednost in težavae v socialnem ali izvršilnem delovanju10.
Glavna razlika med ADHD in avtizmom je v tem, da imajo otroci z ADHD običajno težave s pozornostjo, saj jih zlahka odvrne pozornost okolja ali lastnih misli. Za avtizem pa so značilne težave v socialni komunikaciji in interakciji ter ponavljajoče se vedenje in interesi.
Osebe z avtizmom imajo lahko težave z razumevanjem in uporabo neverbalne komunikacije, kot so očesni stik in obrazna mimika ter težave z vzpostavljanjem ali vzdrževanjem socialnih interakcij. Prav tako se lahko ponavljajoče vedejo ali imajo ozek krog interesov.
Vse o avtizmu: Kaj je avtizem?
Obe motnji sta si lahko v zgodnjih fazah včasih podobni, vendar se bosta z otrokovo starostjo pogosto razlikovali: medtem ko otroci z ADHD običajno prerastejo ta vedenja pred puberteto, se bodo otroci z avtizmom z njimi spopadali vse življenje.
ADHD pri odraslih in starejših
Po ocenah ima ADHD približno 2 % odraslih, psihoterapevt dr. Christian Jonathan Haverkampf pa v svoji literature pojasnjuje, da se pri odraslih osebah ADHD pogosto nadaljuje iz otroštva11.
Pri odraslih je večja verjetnost, da se pojavijo občutki nemira in stalne miselne aktivnosti, pa tudi nihanje razpoloženja in razdražljivost. Drugi najpogostejši simptomi ADHD pri odraslih so:
Dr. Christian Jonathan Haverkampf dodaja, da številni odrasli z diagnozo ADHD nimajo urejenega življenja in so bolj nagnjeni k uporabi alkohola ali drugih drog11, ki lahko vodijo v odvisnost.
Zdravljenje in pomoč pri ADHD
Običajno se ADHD zdravi s kombinacijo zdravil in psihoterapije, načrti zdravljenja pa so pogosto prilagojeni posameznikovim potrebam in željam.
Kot prvo je pomembno, da se prepričate o ustreznosti diagnoze pri vas ali vašem otroku. Predlagamo posvet z zdravnikom, pediatrom, psihologom ali psihoterapevtom, ki bo znal pravilno oceniti simptomatiko ADHD in je ne bo zamenjeval s kakšno drugo duševno motnjo (ali razvojno motnjo), ki ji je na videz podobna.
Simptomi ADHD se običajno začnejo pred 7. letom starosti in se, če se ne zdravijo, nadaljujejo v odraslo dobo. Če jih ne zdravimo, se lahko poslabšajo, nikoli pa ne bodo izginili, sa je stanje kronično. Zdravljenje se bo z leti kvečjemu prilagajalo trenutnim potrebam posameznika, ki se razumljivo – z leti spreminjajo.
Psihoterapija pri ADHD
Poleg zdravil je lahko učinkovito zdravljenje ADHD tudi psihoterapija. Psihoterapija, kot je kognitivno vedenjska terapija, lahko posameznikom z ADHD pomaga pri učenju strategij za obvladovanje simptomov ter izboljšanje socialnih in delovnih spretnosti2. Družinska terapija je lahko koristna tudi pri reševanju morebitnih težav, ki jih ADHD povzroča v odnosih z bližnjimi4.
Predlagano: Kaj je družinska psihoterapija?
Študija, ki je analizirala učinke družinske psihoterapije pri 30 otrocih (starih od 9 do 14 let) z diagnozo ADHD in njihovimi starši, je pokazala pozitivni učinek pri zmanjšanju starševskega stresa. Starši otrok z ADHD so bili na psihoterapiji opremljeni tudi z novimi znanji spopadanja z motnjo, po 6 mesecih po opravljeni analizi, pa so poročali o znatnem izboljšanju otrokove pozornosti, izboljšanju učnih procesov v šoli, manjši agresiji in boljših odnosih z vrstniki7.
Zdravila za ADHD
Zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje ADHD, vključujejo stimulanse, kot so amfetamini in metilfenidati, ki delujejo tako, da povečajo raven nekaterih nevrotransmiterjev v možganih, ki sodelujejo pri nadzoru pozornosti in impulzov.
Pred uporabo ali uživanjem zdravil se prej posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom.
Uporabljajo se lahko tudi nestimulativna zdravila, kot sta atomoksetin in guanfacin. Ta zdravila so lahko učinkovita pri zmanjševanju simptomov ADHD, vendar imajo lahko tudi neželene učinke, kot so motnje spanja, zmanjšan apetit in razdražljivost15.
V eni študiji so 95 odraslih z diagnosticiranim ADHD naključno razporedili v 2 skupini. Ena skupina se je zdravila izključno z zdravili, med tem ko je druga prejemala zdravila in 15 srečanj psihoterapije. Rezultati so pokazali, da so zdravila in psihoterapija občutneje bolj zmanjšala simptome ADHD, v primerjavi s skupino, ki je prejemala le zdravila13.
Alternativno zdravljenje ADHD
Poleg zdravil in psihoterapije lahko za zdravljenje motnje pozornosti s hiperaktivnostjo uporabimo tudi številne alternativne metode.
Te metode na splošno veljajo za komplementarne, kar pomeni, da se lahko uporabljajo v kombinaciji z zdravili ali psihoterapijo. Alternativni načini zdravljenja ADHD vključujejo:
Pomembno je opozoriti, da je učinkovitost alternativnih načinov zdravljenja ADHD lahko različna in da je treba te metode uporabljati skupaj s tradicionalnimi načini zdravljenja.
Preden poskusite s katero izmed navedenih metod je priporočljivo, da se o tem posvetujete s svojim zdravnikom, psihiatrom, pediatrom, psihologom ali psihoterapevtom.
Optimalna prehrana in telovadba pri ADHD
Ena od alternativnih metod zdravljenja ADHD je sprememba prehrane. Nekaterim posameznikom z ADHD lahko koristi prehrana brez umetnih dodatkov, konzervansov in drugih potencialno škodljivih snovi.
Nekatere študije so pokazale tudi, da lahko povečanje vnosa nekaterih hranilnih snovi, kot so maščobne kisline omega-39, pripomore k zmanjšanju simptomov ADHD. Druge študije predlagajo mediteransko dieto16, za katero je značilen poudarek na živilih rastlinskega izvora, vključno s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi žiti, stročnicami in oreščki ter zdravimi maščobami, kot je oljčno olje. Vključuje tudi zmerne količine rib, perutnine in mlečnih izdelkov ter omejuje rdeče meso in predelana živila.
Druga alternativna metoda zdravljenja ADHD je telesna vadba. Dokazano je, da redna telesna dejavnost izboljšuje delovanje možganov in je lahko še posebej koristna za posameznike z ADHD. Vadba lahko pomaga tudi pri zmanjševanju stresa in izboljšanju splošnega počutja.
Čuječnost za ADHD
Čuječnost je praksa meditacije, ki vključuje osredotočanje pozornosti na sedanji trenutek in je lahko še posebej koristna za osebe z ADHD, saj jih spodbuja, da se bolje osredotočijo na to, kar počnejo.
Preberi več: Kaj je čuječnost?
Čuječnost otrokom in odraslim z ADHD pomaga tudi pri obvladovanju čustev, saj imajo običajno težave pri uravnavanju le-teh in osredotočanju na naloge. Sposobnost, da ostanejo mirni in osredotočeni, ko se soočajo s težkimi situacijami, je lahko zelo koristna tudi za te otroke, ko postanejo starejši in se začnejo soočati z več stresnimi dejavniki v življenju.
V študiji z 58 osnovnošolskimi otroci z diagnosticiranim ADHD so izvedli intervencijo zdravljenja s čuječnostjo. Terapija je bila izvedena v kombinaciji z intenzivno vedenjsko terapijo, rezultati pa so pokazali, da je čuječnost izboljšala stanje pozornosti8.
Posledice in življenje z ADHD v Sloveniji
Življenje z motnjo hiperaktivnosti s pomanjkanjem pozornosti lahko predstavlja izziv v vsakdanjem življenju, vendar je z ustreznim zdravljenjem in podporo mogoče obvladati bolezen in živeti polno življenje. V kolikor ADHD ni ustrezno obravnavan in oseba (ali starš pri otroku) simptome zanemari, potem lahko to privede do resnejših posledic, povezanih z:
Forum za ADHD in izpovedi ljudi
Včasih pomaga že, če slišimo ali preberemo zgodbo ali izkušnjo drugih. Med over forum za ADHD ima iskrene izpovedi ljudi, ki imajo bodisi diagnosticiran ADHD ali nastopajo v vlogi starša otroka z ADHD. Za boljše razumevanje in informacije iz prve roke, vam predlagamo, da si preberete nekaj komentarjev.
Pogosta vprašanja
Kot starš ali oseba, ki skrbi za otroka, boste verjetno vi prvi opazili, če ima vaš otrok težave s koncentracijo. In če se to zgodi dovolj pogosto, se morda sprašujete, ali gre za nekaj resnejšega?
Vsi otroci lahko kdaj postanejo razigrani ali nepozorni in večina jih kdaj pozabi na opravke ali domačo nalogo. Toda če ta vrsta obnašanja postane vzorec, se morate posvetovati z zdravnikom ali pediatrom glede potencialne diagnoze z motnjo hiperaktivnosti in pozornosti.
Nekateri otroci z ADHD lahko pokažejo vse – v tem članku navedene simptome, medtem ko drugi le nekaj. Starši naj iščejo problematično obnašanje v treh glavnih področjih: nepozornost, hiperaktivnost in impulzivnost.
Če se ADHD ne zdravi, lahko vodi do težav v šoli in v ohranjanju zdravih prijateljskih odnosov. Nekateri otroci z ADHD lahko celo doživijo telesne poškodbe, saj so lahko impulzivni in prevzemajo nepotrebna tveganja.
ADHD na različne načine vpliva na odnose. Po eni strani lahko osebe z ADHD težko sledijo partnerjevim potrebam in željam. Osebe z ADHD imajo tudi več težav z ohranjanjem zaposlitve, kar lahko dodatno obremeni razmerje17.
Če partner z ADHD ne obvladuje svojega stanja, morda ne bo mogel dati svojemu drugemu pomembne pozornosti in podpore, ki jo ta potrebuje ,kar privede do neuravnoteženosti razmerja.
Na primer: Če ste v razmerju z osebo z ADHD, je lahko frustrirajoče, kadar ta ne razume popolnoma, kako njena dejanja vplivajo na vas. Morda ne znajo situacije videti z vaše perspektive in ne razumejo, zakaj vas je nekaj, kar so naredili ali rekli, prizadelo.
Kljub vsem negativnim naštetim značilnostim, so lahko osebe z ADHD zelo zvesti partnerji, če najdejo nekoga, ki jih razume in podpira v njihovih težavah.
Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje
Psihoterapevti svetujemo
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Izboljšajte razmerje z
branjem naslednjih objav
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Duševno zdravje in
razvoj otrok
Motnje prehranjevanja
in motnje spanja
Motnje hranjenja
Motnje spanja
Razvojne motnje
Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj