Objavljeno: 3 Januar 2023 |
Posodobljeno: 30 Januar 2023

Kaj je anksioznost?

Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.

Strokovno pregledala: Helena Hošpel, psihoterapevtka

Anksioznost | Psihoterapija Spoznaj

Kaj je anksioznost ali tesnoba

Anksioznost ali z drugo besedo – tesnoba, je občutek zaskrbljenosti, živčnosti ali nelagodja zaradi prihajajočega dogodka ali trenutne situacije, ki je lahko huda ali blaga.

Povsem normalno je, da občasno občutimo tesnobo, saj je to lahko normalen odziv na stresne situacije. Anksiozno stanje se lahko na primer pri nas pojavi pred govorom ali prvim zmenkom.

Ko tesnoba postane moteča in ovira vaše delovanje, lahko govorimo o anksiozni motnji.

Predlagano branje: Kaj je anksiozna motnja?

Verjetnost pojava anksioznosti in z njo povezanih motenj je pri ženskah 1.5- do 2-krat večja kot pri moških10.

Kaj je kronična (huda) tesnoba

Kronična ali huda anksioznost je oblika anksiozne motnje, ki traja več kot 6 mesecev. Povzroča simptome, kot so nemir, utrujenost, težave s koncentracijo, razdražljivost, mišična napetost in motnje spanja.

Pri kronični anskioznosti ne gre le za to, da ste nervozni ali se počutite tesnobno. Gre za intenziven občutek strahu in bojazni, ki lahko prevzame vaše življenje in vam onemogoči normalno življenje.

Včasih se ti občutki pojavljajo v valovih, pogosto pa gre za stalno “šumenje” stresa v ozadju, zaradi katerega se je težko osredotočiti ali mirno spati. Zdi se vam lahko, da vam srce razbija, čeprav se okoli vas ne dogaja nič posebej stresnega.

Fizični oziroma telesni simptomi in znaki anksioznosti

Kakšni so znaki tesnobe?

Pomembno je vedeti, da ima tesnoba poleg duševnih tudi telesne simptome. Fizični znaki anksioznosti so precej pogosti in znani. Najpogostejši so:

  • Palpitacije oziroma povečan srčni utrip
  • Bolečine po telesu
  • Vrtoglavica
  • Slabost
  • Težave s požiranjem oziroma “tesnoba v grlu”
  • Prebavne motnje
  • Težko dihanje, stiskanje v prsih in zadihanost
  • Mravljinčenje ali “tesnoba v trebuhu”
  • Pretirano znojenje
  • Tresenje rok ali nog
  • Glavobol
  • Pritisk v glavi oziroma “tesnoba v glavi”

Vzroki za pojav anksioznosti

Anksioznost je zapleteno stanje, ki ga je težko opredeliti. Vzroki za njen pojav zagotovo niso enoznačni in so lahko posledica številnih dejavnikov, vključno z genetiko, travmatičnimi dogodki in celo stresnimi dejavniki, kot so finančne težave.

Najpogostejši vzrok za tesnobo je preprosto dejstvo, da živimo v svetu, polnem negotovosti. Ne vemo, kaj se bo zgodilo v naslednjem trenutku ali kaj lahko pričakujemo od drugih okoli nas.

Kadar nimamo nadzora nad svojim življenjem ali imamo občutek, da nismo varni pred nevarnostmi, lahko to povzroči občutke tesnobe, ki nas čustveno izčrpajo.

Genetika ima pomembno vlogo pri razvoju anksioznih motenj, saj vpliva na delovanje možganov in na to, kako se naše telo odziva na dražljaje. Če imate družinske člane z anksioznimi motnjami, je večja verjetnost, da se bo motnja razvila tudi pri vas.

Na verjetnost pojava anksioznosti lahko vplivajo tudi travma in okoljski dejavniki. Če na primer odraščate v okolju, v katerem so vas zlorabljali ali zanemarjali, se lahko poveča tveganje za simptome tesnobe.

Tretji pogost vzrok za anksioznost je stres. Ko doživimo stresne dogodke ali situacije – na primer izgubimo službo ali imamo finančne težave, lahko to sproži občutke tesnobe ali napade panike. Stresorji so lahko tudi stvari, kot so udeležba v nesreči, poplave, potresi in druge naravne nesreče. Ti dogodki lahko povzročijo občutek strahu, čeprav resnične nevarnosti sploh ni.

Vrste anksioznosti

Poznamo tri glavne vrste anksioznosti: panično motnjo, generalizirano anksiozno motnjo in socialno anksioznost.

Panična motnja

Pri panični motnji gre za pogoste panične napade, ki so nenadni napadi močnega strahu ali zaskrbljenosti.

Več o panični motnji: Kaj je panična motnja?

Za napad tesnobe je značilna bolečina in napetost v prsih, vaše dihanje je lahko oteženo. Lahko imate tudi težave s spanjem, se počutite odrinjene od sebe ali drugih, lahko pa vas mučijo pretirane skrbi okrog vsakdanjih situacij.

Socialna anksioznost

Socialna anksioznost je oblika anksioznosti, ki je posledica strahu pred tem, da bi vas drugi obsojali ali kritizirali. Pojavlja se pri približno 2 % populacije1. Značilen je strah pred tem, da bi bili osramočeni ali ponižani, in strah pred vedenjem, ki bi to povzročilo.

Pogosta je pri ljudeh z nizkim samospoštovanjem, lahko pa prizadene tudi ljudi, ki so družabni in samozavestni.

Vse o socialni anksioznosti: Kaj je socialna anksioznost?
 

Za socialno anksioznost je pogosto značilen močan strah pred zavrnitvijo – morda se na primer bojite nekoga povabiti na zmenek, ker vas je strah zavrnitve. Prav tako vas lahko skrbi, kaj si drugi mislijo o vašem videzu ali vedenju (na primer, ali so vaši lasje razmršeni).

V nekaterih ekstremnih primerih osebe s socialno anksioznostjo sploh ne morejo zapustiti svojega doma, ker se počutijo neprijetno v družbi ljudi, ki jih ne poznajo dobro.

Generalizirana anksiozna motnja

Generalizirana anksiozna motnja je duševno stanje, pri katerem vas pretirano in neobvladljivo skrbi za vsakdanje stvari. Tesnobo lahko čutite tudi takrat, ko ni očitnega razloga za zaskrbljenost.

Na podlagi študije, izvedene na 150.000 posameznikih, se motnja vsaj enkrat v življenju pojavi pri 3,7 % populacije, vsaj enkrat v obdobju 12 mesecev pa pri 1,8 % populacije2.

Anksioznost (tesnoba) pri otrocih in mladostnikih

Povsem normalno je, da so otroci in mladostniki občasno zaskrbljeni ali tesnobni, na primer ko začnejo hoditi v šolo ali vrtec ali ko se preselijo v novo okolje.

Pri nekaterih otrocih anskioznost negativno vpliva na njihovo vedenje in misli ter ovira njihovo šolsko, domače in družabno življenje.

Mnogi otroci, ki trpijo zaradi anksioznosti, imajo motnje spanja, zaradi česar se lahko razvijejo vedenjske težave. Občutki tesnobe jih lahko odvračajo od šole ali druženja s prijatelji in sovrstniki.

Otroci z anksioznostjo so lahko tudi zelo občutljivi na dražljaje – lahko jokajo, ko slišijo glasne zvoke, ali pa jih razburijo nepričakovana presenečenja. Zaradi tega se lahko zdijo bolj krhki kot drugi otroci njihove starosti.

Če vas skrbi, da ima vaš otrok morda tesnobo, se najprej posvetujte z njegovimi učitelji in zdravnikom. Ti vam bodo znali povedati, ali se z vašim otrokom dogaja kaj nenavadnega, kar bi lahko povzročilo te težave. V kolikor ste to že storili, vam priporočamo posvet s psihoterapevtom.

Predlagano: Psihoterapija za otroke in mladostnike 

Separacijska anksioznost pri otroku

Separacijska tesnoba otrok je pogosta težava, ki prizadene veliko otrok po vsem svetu. Pojavi se, ko se otrok vznemiri ali ustraši, ko je ločen od staršev ali druge osebe, ki mu je blizu.

Vzrok za to vrsto tesnobe ni jasen. Vendar se zdi, da je povezan s teorijo navezanosti. Ta teorija predvideva, da dojenčki in otroci za svoj normalen razvoj potrebujejo navezanost - osebo, ki jim zagotavlja ljubezen in zaščito.

Otroci s separacijsko tesnobo lahko kažejo znake, kot so jok, oklepanje ali zavračanje odhoda v šolo ali vrtec. Morda imajo tudi težave s spanjem, če skrbnik ni v njihovi bližini. V hujših primerih lahko ti simptomi vodijo celo do napadov panike in napadov besa, ko so ločeni od bližnjih.

Pri odraslih ima separacijska tesnoba podobne klinične manifestacije kot pri otrocih, pogosto pa se pojavlja s pridriženimi motnjami, kot so posttravmatska stresna motnja in osebnostne motnje . Ugotovitve raziskav kažejo, da je pogostost separacijske tesnobe pri odraslih v populaciji približno 1,9 %3.

Diagnosticiranje in diagnoza anksioznosti

Stanje anksioznosti pogosto diagnosticira izkušen terapevt ali strokovnjak za duševno zdravje, ki vas bo povprašal o vaših simptomih.

Lahko jo diagnosticirate tudi s pomočjo vprašalnika za samopreverjanje, ki ga lahko najdete na spletu. Ta test lahko opravite sami, nato pa rezultate posredujete svojemu zdravniku ali psihoterapevtu, da preveri, ali je po njihovem mnenju dovolj natančen.

Primerjava: Depresija in anksioznost

Depresija in anksioznost sta zelo različni duševni motnji, vendar imata veliko skupnega. Obe lahko povzročita, da se brez razloga počutite potrto, razburjeno ali tesnobno. Zaradi njih lahko težko opravljate svoje delo ali skrbite zase in za druge.

Depresija je motnja razpoloženja, za katero so značilni občutki žalosti, brezupnosti in ničvrednosti, ki po tednih ali mesecih ne izginejo. Običajno vpliva na vašo sposobnost za delo in opravljanje domačih opravil.

Poleg tega je za depresijo značilen občutek brezupnosti in ničvrednosti, za tesnobo pa občutek zaskrbljenosti ali strahu zaradi določenih stvari ali situacij v vašem življenju.

Vse o depresiji: Kaj je depresija?
 

Anksioznost je nekoliko bolj specifična: morda vas skrbi obisk zobozdravnika, ne skrbi vas pa na primer odhod v službo ali šolo. Depresija pogosto nima tako očitnega sprožilca.

Primerjava: Strah in anskioznost

Tesnoba in strah sta občutka, ki ju doživljamo, ko se znajdemo v situaciji, v kateri se počutimo nevarno.

Strah je odziv na dejansko grožnjo in je telesna reakcija, ki vam pomaga pri boju ali begu pred zadevami, ki vas strašijo. Gre za instinkt preživetja, kar pomeni, da se vaše telo, ko vas je strah, pripravi na akcijo: 

  • Pospeši se srčni utrip
  • Zviša se krvni tlak
  • Zenice se razširijo, da bolje vidite in lažje poiščete poti za pobeg

Strah oziroma nemir je naravna reakcija, ki nam pomaga preživeti v nevarnih situacijah.

Anksioznost je občutek nelagodja ali skrbi in nima nobene podlage v resničnosti. Nemir in tesnoba pomenita, da skrbite zaradi nečesa, kar se še ni zgodilo. Lahko bi rekli, da si vaši možgani domišljajo scenarije nevarnosti, čeprav ta v resnici sploh ne obstaja.

Zdravljenje anksioznosti in kako jo premagati

Kako se torej spopasti s tesnobo oziroma anksioznostjo?

Prvi korak, ki ga morate narediti je ta, da ugotovite kaj povzroča tesnobo pri vas. 

  • Ali je vaša tesnoba povezana z določenim dogodkom?
  • Se vam zdi, da nima jasnega vzroka?

Če niste prepričani, od kod izvira vaša tesnoba, poskusite en teden voditi dnevnik in si zapisujte vse situacije, ki vas pripeljejo v stanje anskioze. Ko ugotovite, kaj je vzrok vaše tesnobe, jo lahko zdravite na več načinov:

  • S samopomočjo
  • Psihoterapija ali terapija s pogovorom
  • Tehnikami čuječnosti
  • Z zdravili

Samopomoč in zdravljenje anksioznosti brez zdravil

Zanima vas kako si pomagati pri anksioznosti brez uporabe zdravil. Tukaj je nekaj nasvetov:

Pogovorite se z nekom, ki mu je mar. Morda se zdi, da je to zadnja stvar, ki si jo želite storiti, ko se počutite tesnobno, vendar lahko pogovor o svojih občutkih z nekom, ki mu ni vseeno, resnično pomaga, da te občutke razumete z druge perspektive. Za pomoč pri tesnobi lahko povprašate prijatelja, partnerja ali družinskega člana.

Vzemite si čas zase. Če je ena stvar, ki tesnobo poslabša bolj kot kar koli drugega, je to občutek, da nimate časa zase. Zdi se vam lahko, da ves čas porabite za skrb drugih in za izpolnjevanje njihovih zahtev. To lahko popravite tako, da si vsak dan vzemete nekaj časa zase: 

  • Privoščite si kopel
  • Glejte Netflix
  • Preberite knjigo
  • Pojdite na sprehod


Skratka, počnite vse, kar VAM omogoča dobro počutje.

Če so simptomi anksioze pri vas tako močni, da vplivajo na vašo sposobnost delovanja v vsakdanjem življenju, je morda čas, da poiščete pomoč strokovnjaka, ki vas bo napotil k psihoterapevtu ali vam predpisal ustrezna zdravila. 

Psihoterapija je rešitev za anksioznost

Psihoterapija je oblika zd ravljenja, pri kateri vam usposobljen psihoterapevt pomaga razumeti vaša čustva in vedenje ter se z njimi spopasti. Običajno je veliko bolj učinkovita kot jemanje zdravil na recept, ki imajo lahko negativne stranske učinke in pogosto ne odpravijo osnovnega vzroka vaše tesnobe.

Primerjalna študija s skupno 3.656 posamezniki, ki so hodili na psihoterapijo, je zdravljenje s to metodo občutno zmanjšalo simptome generalizirane anksiozne motnje, socialne anksioznosti in panične motnje4.

Simptomi anksioznosti so se zmanjšali tudi v skupini naključnih 96 žensk, ki so bile stare med 22 in 41 let in so hodile na psihoterapijo ali natančneje – na kognitivno vedenjsko terapijo5.

Cilj zdravljenja s psihoterapijo ni le obvladovanje anksioznosti, temveč tudi učenje zdravih načinov spoprijemanja s stresnimi situacijami, tako da boste naslednjič opremljeni z orodji za njihovo obvladovanje.

Študije so pokazale, da psihoterapija pri osebah z anksioznostjo poveča aktivacijo prefrontalnega korteksa ter aktivira predele amigdale, hipokampusa in insule, kar omogoča boljšo obdelavo pozitivnih in negativnih čustvenih dražljajev6.

Če si želite umiriti vašo anksioznost, se lahko o težavah pogovorite s katerim izmed priznanih psihoterapevtov. Da bi vam olajšali delo, smo vam pripravili seznam preverjenih terapevtov v večjih mestih po Sloveniji:

V kolikor ne živite v katerem izmed naštetih mest ali si želite psihoterapevta obiskovati bolj oddaljeno, lahko ponudbo terapevtov preverite v drugih 80+ krajih po Sloveniji.

Čuječnost in premagovanje anksioznosti

Druga metoda psihoterapije se imenuje terapija čuječnosti, ki temelji na tehnikah meditacije in ljudem pomaga pri osredotočanju na sedanji trenutek.

Vse o čuječnosti: Kaj je čuječnost?

Študije dokazujejo, da lahko pomaga že razmeroma majhna količina vadbe čuječnosti. Avtorji študije dodajajo še, da tako daljša kot krajša praksa čuječnosti pomembno izboljšata simptome depresije, anksioznosti in stresa7.

Do enakih ugotovitev prihaja tudi študija iz 20208, študija iz leta 2017 pa je potrdila9, da lahko pomaga že psihpoterapija čuječnosti preko spleta – kjer terapijo vodi usposobljena oseba.

Zdravila za tesnobnost

Kako se znebiti tesnobe v kolikor nobena izmed naštetih “naravnih” metod ne pomaga?

Zdravila za anksioznost se lahko uporabljajo samostojno ali v povezavi z drugimi oblikami zdravljenja, kot je na primer psihoterapija. Zdravila so zasnovana tako, da pomagajo pri uravnavanju kemije v možganih, kar privede do zmanjšanja simptomov tesnobe.

Tablete za anksioznost povzročajo številne stranske učinke, zato se pred njihovo uporabo posvetujte z osebnim zdravnikom ali farmacevtom.

Med najpogostejše vrste zdravil proti anksioznosti spadajo benzodiazepini in antidepresivi.

Številne študije so ugotovile negativne stranske učinke pri dolgoročni uporabi benzodiazepinov10, 11 in antidepresivov12, 13.

Benzodiazepini delujejo tako, da spreminjajo raven nevrotransmiterjev v možganih, medtem ko antidepresivi vplivajo na vaše razpoloženje tako, da spreminjajo način, kako telo predeluje serotonin in noradrenalin – nevrotransmiterja, ki imata pomembno vlogo pri uravnavanju razpoloženja ter občutkov sreče in žalosti.

Pogosta vprašanja

Kaj narediti, če se je tenoba pojavila brez razloga?

Anksioznost ima običajno vzrok, na primer dogodek ali misel, zaradi katere se oseba počuti tesnobno. Večina ljudi ne ve, kaj jih vznemirja, zato pogosto mislijo, da so na nek način nori

Ljudje smo zaradi preživetja razvili naravni način spopadanja z nevarnostjo, ki se imenuje "boj, beg ali zamrznitev". Ko smo v nevarnosti, se naše telo in um zaradi simpatičnega živčnega sistema hitro odzoveta. Lahko se odločimo, da bomo vstali in se borili, pobegnili ali pa ostali na mestu, kot da smo mrtvi. 

Velikokrat ljudje anksioznost mešajo z napadom panike, ki je pogostejša oblika nenadnega napada.

Ali avtogeni trening pomaga pri anksioznosti in kakšen je učinek?

Avtogeni trening je sprostitvena tehnika, ki vključuje uporabo vodenih slik, ki vam pomagajo uravnavati dihanje in srčni utrip. To vadbo lahko izvajate kadarkoli v dnevu, vendar je običajno priporočljivo, da jo izvajate zjutraj ali pred spanjem.

Ugotovitve študij, ali avtogeni trening resnično pomaga pri anksioznosti so deljene. Ena primerjalna študija 21 člankov je pokazala, da imajo ljudje, ki izvajajo avtogeni trening, nižjo stopnjo anksioznosti kot tisti, ki ga ne izvajajo14. Spet druga študija poudarja, da avtogeni trening ni izboljšal stanja anksioznosti15.

Ali hipnoza pomaga pri anksioznosti in kakšen je učinek?

Hipnoza je stanje osredotočene pozornosti in sprostitve, ki ga lahko povzroči hipnoterapevt ali samohipnoza. To je stanje, v katerem so vaši možgani bolj dovzetni za sugestije kot običajno, zato boste morda lažje sledili navodilom ali spremenili svoje življenje.

Študija je pokazala, da je hipnoza, kadar je bila kombinirana z drugimi tehnikami zdravljenja anksioznosti, znižala stanje le te za več kot 84 %16.

Ali je tapkanje primerna rešitev za anksioznost?

Tehnika čustvene svobode ali na kratko “tapkanje” je oblika alternativne medicine ter psihologije, ki deluje s tapkanjem po telesnih meridianih, s čimer se sprosti blokirana energija in ponovno vzpostavi čustveno ravnovesje.

Študija alternativne medicine kaže, da lahko metoda tapkanje izboljša stanje tesnobe, posttravmatske stresne motnje in nekaterih drugih bolezni17,18.

Ali apaurin pomaga pri anksioznosti in kakšne so posledice?

Apaurin je nevropeptid, ki pomaga pri tesnobi. Pri tem se veže na nevrotransmiterje v možganih in blokira njihove receptorje, kar zmanjša odziv na stres.

Opozorilo: Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Apurin se najpogosteje predpisuje odraslim kot neznačilno zdravilo za zdravljenje ADHD. Znano je, da je učinkovit pri zdravljenju simptomov, kot sta hiperaktivnost in impulzivnost, vendar ima tudi nekatere neželene učinke, med drugim zaspanost, suha usta in zaprtje.

Ali CBD kapljice pomagajo pri anksioznosti in kakšne so posledice?

CBD je kratko ime za kanabidiol, aktivno sestavino, ki jo najdemo v rastlini konoplji. CBD ni psihoaktiven kot THC, ki je druga učinkovina v konoplji. 

Učinkovitost CBD zdravil je bila dokazana v treh študijah19,20,21, a so bili ugotovljeni tudi nekateri negativni stranski učinki.

V eni študiji je bilo zdravljenje s CBD povezano z minimalnimi stranskimi učinki, pri čemer sta bila najpogosteje opažena neželena učinka utrujenost in sedacija19.

Druga študija je preverjela varnost in učinkovitost CBD pri 12-tedenskem zdravljenju anksioznosti pri osebah, ki jim standardne oblike zdravljenja (psihoterapija in zdravila) niso pomagale. O neželenih stranskih učinkih je poročalo 80,6 % udeležencev raziskave, pogosti stranski učinki uporabe CBD pa so bili: utrujenost, slabo razpoloženje, vročinsko oblivanje telesa in mrzlica20

Tretja študija je zajemala 387 posameznikov, od česa je bilo 61,2 % žensk, starih med 25 in 54 let, v povprečju poročalo o pozitivnih učinkih CBD na stanje samoocenjene tesnobe, nespečnosti in stresa. O stranskih učinkih niso poročali21.

Je anksioznost znak hipohondrije?

Anksioznost zaradi bolezni oziroma hipohondrija je obsesivna in nerazumna zaskrbljenost zaradi resnega zdravstvenega stanja, ki so jo danes imenujemo hipohondrija. 

Hipohondrija je duševno stanje, zaradi katerega ljudje verjamejo, da imajo zdravstvene težave, ki jih v resnici nimajo.

Tesnoba je naraven odziv na stres in ni znak hipohondrije.

Znanstveno podprto
OpenClose
Literatura
OpenClose

Avtorica objave: Ana Kastelic, BA. pth. 

Strokovno pregledal: Helena Hošpel, psihoterapevtka

Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje

Psihoterapevti svetujemo

Kaj je depresija? — Vse o depresiji

Kaj je depresija? — Vse o depresiji Preberite več

Odkrijte učinkovite načine za obvladovanje in zdravljenje depresije

Imate panične napade?

Imate panične napade? Preberite več

Obvladajte panično motnjo in zmanjšajte napade panike

Kaj je psihoterapija?

Kaj je psihoterapija? Preberite več

Pridobite samozavedanje čustev in osebnostno rast s psihoterapijo

Kaj je čuječnost?

Kaj je čuječnost? Preberite več

Zmanjšajte stres in povečajte dobro počutje s tehnikami čuječnosti

Ste se znašli
v duševni stiski?

Psihoterapija vam lahko zagotovi podporo in orodja, ki jih potrebujete za obvladovanje čustev in izboljšanje splošnega počutja.

Odgovorili bomo v roku 12-24 ur.

Psihoterapija Spoznaj

Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj