Naši članki na portalu Psihoterapija Spoznaj so podprti z visokokakovostnimi viri in recenziranimi znastvenimi študijami. Preberite več o našem uredniškem postopku in o tem, kako zagotavljamo natančnost, zanesljivost in transparentnost naših vsebin.
Objavljeno: 5 Januar 2023 |
Posodobljeno: 9 Januar 2023
Kaj je anoreksija?
Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.
Kaj je anoreksija in kaj pomeni anoreksija nervosa
Anoreksija in anoreksija nervosa sta dva različna pojma.
Anoreksija je patološka izguba apetita, medtem ko je anoreksija nervosa duševna motnja, za katero sta značilni obsedenost s vitkostjo in izčrpanostjo.
Anoreksija nervosa se uvršča med motnje hranjenja, pogosto pa vključuje vedenje, kot so omejevanje vnosa hrane, pretirana telesna vadba in uporaba nezdravih metod hujšanja, kot so odvajala ali diuretiki. Lahko ima resne telesne in psihološke posledice, vključno s podhranjenostjo, poškodbami organov in celo smrtjo.
Primerjava: Bulimija ali anoreksija?
Bulimija in anoreksija sta motnji hranjenja, ki sta povezani s hrano in lahko imata resne telesne, duševne in čustvene posledice. Čeprav sta si navzven podobni, se v marsičem razlikujeta.
Glavna razlika med njima je, da so pri bulimiji značilne pogoste epizode prenajedanja, ki jim sledijo kompenzacijska vedenja bruhanja ali čiščenja z uporabo odvajal ali diuretikov.
V prvi fazi bulimije, oseba v kratkem času poje velike količine hrane. To se lahko zgodi od enkrat na teden do večkrat na dan. Druga faza bulimije vključuje poskuse, da bi se telo znebilo odvečnih kalorij, zaužitih med fazo prenajedanja.
Vse o bulimiji: Kaj je bulimija?
Za anoreksijo je na drugi strani značilno omejevanje vnosa hrane, do te mere, da postane posameznik ali posameznica podhranjena.
Znaki in simptomi za motnje hranjenja
Znaki ali simptomi anoreksije nervose so povezani s podhranjenostjo, uvrščamo pa jih v tri kategorije:
Pomembno se je zavedati, da je anoreksija več kot le telesna težava, pač pa jo uvrščamo med duševne motnje, zato boste morda spregledali, da je pri osebi s to motnjo nekaj narobe, dokler oseba ne začne govoriti o svojih prehranjevalnih navadah ali telesni podobi na način, iz katerega postane jasno, da nekaj ni v redu.
Fizični oziroma telesni simptomi in znaki
Nekateri telesni oziroma fizični simptomi in znaki anoreksije so:
Vedenjski simptomi in znaki
Vedenjski simptomi ali znaki anoreksije nervose so:
Po ugotovitvah novejše raziskave (2021) imajo odrasli z anoreksijo zmerne motnje v nevropsihološkem delovanju – pri spominu in vizualno-prostorskih sposobnostih1.
Čustveni simptomi in znaki
Čustveni simptomi anoreksije nervose vključujejo:
Vzroki anoreksije
Anoreksija nervosa je zapletena duševna motnja, ki naj bi bila posledica kombinacije genetskih, okoljskih in psiholoških dejavnikov.
Raziskave kažejo, da so nekateri genetski dejavniki pri določenih posameznikih bolj dovzetni za razvoj anoreksije nervose, vendar je treba opozoriti, da je genetika le en del enačbe in ne določa nujno, ali bo oseba razvila to motnjo.
Če ima mlado dekle sestro, ki je anoreksična, je verjetnost, da bo za anoreksijo zbolela tudi ona, od 10 do 20-krat večja kot pri splošni populaciji2.
Vlogo pri razvoju anoreksije nervozne motnje imajo lahko tudi okoljski dejavniki, kot je družbeni pritisk, da mora oseba izgledati vitko in elegantno. Na primer, ljudje, ki so izpostavljeni podobam vitkih modelov ali slavnih osebnosti, lahko pogosteje razvijejo težave s telesno podobo in se začnejo nezdravo obnašati pri hujšanju.
Psihološki dejavniki, kot so nizko samospoštovanje, perfekcionizem in nagnjenost k obvladovanju stresa z nadzorovanjem vnosa hrane, lahko prav tako prispevajo k razvoju anoreksije nervose.
Pomembno je poudariti, da za anoreksijo nervoso ni enega samega "vzroka" in da je motnja verjetno posledica zapletene kombinacije prepletajočih se dejavnikov.
Pred (ponovnim) izbruhom anoreksije pa niso varne niti osebe, ki so duševno motnjo že premagale. V eni študiji so ugotovili, da po zdravljenju anoreksije, tej motnji ponovno podleže približno 31 % posameznikov in posameznic3.
Povečano tveganje za ponovni pojav anoreksije obstaja približno 12 - 24 mesecev po opravljenem zdravljenju. Najbolj nevarne dejavnike tveganja za ponovni pojav pri zdravljeni osebi, predstavlja komorbidnost oziroma soobolevnost drugih duševnih motenj, ponovne motnje v prehranjevanju in demografski dejavniki.
Posledice anoreksije
Če se ne zdravi, ima lahko anoreksija nervosa resne fizične in psihične posledice. Nekateri dolgoročni zapleti anoreksije nervose lahko vključujejo:
V študiji priznane Univerze na Cambridge-u5, so izvedli 30-letno opazovanje 51 posameznikov, da bi ugotovili kakšne posledice resnično prinese motnja anoreksije. Opazovanje je bilo izvedeno, ko so osebe dopolnile 16, 21, 24, 32 in 44 let starosti.
Ugotovitve so pokazale, da je imelo:
Zanimiv je tudi podatek, da je motnja hranjenja v pretečenih 30 letih v povprečju trajala 10 let, 23 % pa jih ni bilo deležnih vodenega zdravljenja.
Druga študija ugotavlja, da so lahko odrasle osebe z anoreksijo finančno in čustveno odvisne od svojih družin ali partnerjev. Zaradi izgube telesne teže, vsakodnevnih simptomov in zdravljenja so pogosto nezaposleni in socialno izolirani8.
Pomoč in ankoreksija
Težko je ugotoviti, kdaj potrebujete pomoč zaradi anoreksije, vendar je pomembno vedeti, da pri tem niste sami. Z anoreksijo in drugimi motnjami hranjenja se spopada veliko ljudi, ki potrebujejo podporo.
Čeprav na vprašanje “Kdaj poiskati pomoč?” ni univerzalnega odgovora, vam predstavljamo nekaj najpogostejših znakov, ob katerih morate resno razmisliti o iskanju pomoči zaradi anoreksije:
Posledic pa ne doživi le oseba, ki trpi za anoreksijo, pač pa tudi njeni družinski člani in bližnji svojci. V eni študiji so starši ob odkritju otrokove anoreksije poročali o občutkih dvoumnosti, izolacije in izgube9.
Če vam je kaj od tega znano ali če želite le več informacij o tem, kako dobiti pomoč, vam priporočamo, da se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali pediatra. V kolikor ste to že naredili, vam je zelo verjetno predlagal oblike zdravljenja, ki vključujejo psihoterapijo.
Psihoterapevt lahko nudi podporo in vodenje tako posamezniku z anoreksijo nervoso kot tudi njegovim bližnjim ter jim pomaga odpraviti vzroke motnje in razviti zdrave veščine spoprijemanja z njo.
Ne oklevajte in se obrnite po pomoč. Vaše duševno zdravje je pomembno in psihoterapevt je lahko dragocen zaveznik na vaši poti okrevanja.
Kako pomagati bližnjemu z anoreksijo
Anoreksija je bolezen, ki jo je zelo težko razumeti, še težje pa je pomagati osebi, ki jo ima. Enostavnih odgovorov ni, obstajajo pa možnosti, da bo situacija za vse vpletene lažje obvladljiva.
Najprej se je treba zavedati, da je anoreksija duševna bolezen in da jo je treba tako tudi obravnavati. Svoji ljubljeni osebi ne morete preprosto reči, naj "jé", ali "nehaj biti tako dramatičen" ali "samo jej!". Takšne pripombe ne bodo pomagale spremeniti njenega vedenja in lahko stanje celo poslabšajo.
Namesto tega poskusite na situacijo pogledati z njegove perspektive:
Naslednji korak je, da razmislite, kako lahko to osebo podprete pri zdravljenju.
Ne glede na to, za kaj gre, je pomembno, da spoštujete samostojnost in odločanje vaše ljubljene osebe v procesu zdravljenja. Zelo verjetno se počutijo preobremenjene in nemočne, zato je ključnega pomena, da ustvarite okolje, v katerem se počutijo slišane in podprte.
Poleg tega razmislite o iskanju virov in podpore zase. Skrb za osebo z anoreksijo je lahko čustveno in fizično izčrpavajoče, zato je pomembno, da dajete prednost tudi svojemu dobremu počutju. Priporočamo vam občasen obisk pri dobrem psihoterapevtu, da boste lažje predelali svoje občutke in dobili smernice za pomoč pri skrbi za to osebo.
Ne pozabite, da je okrevanje po anoreksiji pot, na kateri lahko pride do neuspehov in izzivov. Bodite potrpežljivi in razumevajoči do svoje ljubljene osebe ter ji še naprej nudite podporo in spodbudo. Morda bo trajalo nekaj časa, vendar obstajajo znanstveno dokazane možnosti, da bo ta oseba s primernim zdravljenjem in podporo izboljša svoje splošno zdravje ter počutje.
Zdravljenje anoreksije nervose
Anoreksija nervosa je resna duševna motnja, ki zahteva strokovno zdravljenje. Najboljši način za zdravljenje anoreksije je kombinacija strokovne podpore in celostnega zdravljenja.
Ocenjuje se, da 46 % bolnikov popolnoma ozdravi od anoreksije nervose, 34 % se stanje izboljša le delno, 20 % pa jih razvije kronične simptome anoreksije3.
Obstajajo številni načini za pomoč pri anoreksiji, med drugim:
V nekaterih primerih je morda potrebna hospitalizacija, da se zagotovita celodnevna oskrba in podpora.
Pomembno je, da sodelujete s strokovnjakom za duševno zdravje, bodisi psihiatrom, psihologom ali psihoterapevtom, ki vam bo pomagal določiti najprimernejši načrt zdravljenja za vaše posebne potrebe.
Okrevanje po anoreksiji nervosi je možno – s pravim zdravljenjem in podporo pa se lahko posamezniki naučijo obvladovati svoje simptome ter izboljšajo svoje splošno zdravje in počutje.
Zdravila
Pri zdravljenju anoreksije nervose se lahko uporabljajo zdravila, ki pomagajo uravnavati razpoloženje in prehranjevalne navade.
Pred uporabo zdravil, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, saj imajo lahko zdravila neželene učinke.
Nekatera zdravila, ki se lahko uporabljajo za zdravljenje anoreksije nervose, vključujejo selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina (SSRI), kot sta fluoksetin in sertralin, ki se običajno uporabljata za zdravljenje depresije in tesnobe.
Za zdravljenje anoreksije nervose se lahko uporabljajo tudi druga zdravila, kot sta olanzapin in aripiprazol.
Individualna psihoterapija in družinska psihoterapija
Psihoterapija, znana tudi kot pogovorna terapija ali svetovanje, vključuje sodelovanje s strokovnjakom za duševno zdravje pri prepoznavanju in spreminjanju negativnih miselnih vzorcev in vedenja.
Psihoterapevti svetujemo: Psihoterapija za otroke in mladostnike
Terapevtski odnos je ključni dejavnik uspeha vsake oblike psihoterapije, pri zdravljenju anoreksije nervose pa je še posebej pomemben, saj imajo posamezniki s to motnjo težave z zaupanjem v druge in izkrivljenim občutkom sebe.
Študije, ki so preučevale učinkovitost družinske psihoterapije, so na primer pokazale, da se ob koncu zdravljenja povrne zdrava in primerna telesna teža pri 50 do 75 % mladostnikih z anoreksijo. Po dolgoročnem spremljanju – 4 do 5 let po opravljenem zdravljenju, pa so študije, ki so preučevale učinkovitost družinske psihoterapije, pokazale popolno okrevanje pri 60 do 90 % mladostnikih6.
V tujini (Nemčija, Velika Britanija, Španija, Nova Zelandija, Avstralija in druge) psihiatrične smernice močno priporočajo vključitev staršev ali bližnjih skrbnikov v vseh okoljih zdravljenja pri anoreksiji7.
Terapevtski odnos je ključni dejavnik uspeha vsake oblike psihoterapije, pri zdravljenju anoreksije nervoze pa je še posebej pomemben, saj imajo posamezniki s to motnjo težave z zaupanjem v druge in izkrivljenim občutkom sebe.
Močna terapevtska vez lahko posameznikom z anoreksijo nervozo pomaga, da se počutijo bolj udobno in odprto za raziskovanju svojih misli in čustev, ter jim olajša proces okrevanja.
Za posameznike z anoreksijo nervoso je pomembno, da se v psihoterapiji počutijo varne, sprejete in razumljene, močna terapevtska vez pa lahko pomaga ustvariti ta občutek varnosti in zaupanja12.
Psihoterapija se pogosto uporablja v kombinaciji z drugimi oblikami zdravljenja, kot sta zdravljenje z zdravili in prehransko svetovanje, da se zagotovi celosten pristop k okrevanju.
Če iščete psihoterapevta, ki bi vam pomagal na poti okrevanja, razmislite o iskanju preverjenega in zanesljivega strokovnjaka v vaši okolici. Da bi vam olajšali delo, smo vam pripravili sezname dobrih v večjih slovenskih mestih:
Ne oklevajte in se obrnite po pomoč. Vaše duševno zdravje je pomembno in terapevt je lahko dragocen zaveznik na vaši poti okrevanja.
Prehransko svetovanje
Nutricionist ali strokovnjak za prehrano ima lahko ključno vlogo pri zdravljenju anoreksije nervoze.
Ker duševno motnjo pogosto spremljata podhranjenost in nezdrav odnos do hrane, lahko strokovnjak za prehrano pomaga razviti zdrave prehranjevalne navade in obnoviti posameznikovo telesno stanje.
Svetujejo lahko, kako v vsakodnevno rutino vključiti uravnoteženo in hranljivo prehrano, ter pomagajo posameznikom, da se naučijo poslušati svoje signale lakote in sitosti. Da se izboljša uspešnost zdravljenja anoreksije in zagotovi celostna obravnava posameznika, lahko strokovnjak za prehrano sodeluje z zdravnikom ali psihoterapevtom.
Hospitalizacija
Hospitalizacija je pri posameznikih z anoreksijo nervoso lahko potrebna, kadar je njihovo telesno ali duševno stanje tako hudo, da obstaja resna nevarnost, da bi škodovali sebi ali drugim.
Hospitalizacija lahko zagotovi varno in nadzorovano okolje, v katerem so posamezniki deležni celodnevne oskrbe in podpore. Potrebna je za posameznike z anoreksijo nervoso, ki se soočajo s hudo podhranjenostjo ali jim zaradi nizke telesne teže grozijo resni zdravstveni zapleti.
Hospitalizacija je lahko potrebna tudi za posameznike, ki sami ne morejo vzdrževati zadostnega vnosa hranilnih snovi ali imajo hude simptome, kot so samomorilne misli ali samopoškodbeno vedenje.
V kolikor imate misli o samomoru ali resnem poškodovanju, nemudoma kontaktirajete katerega izmed naslednjih kontaktov:
Hospitalizacija lahko zagotovi podporno okolje, v katerem so posamezniki lahko deležni oskrbe in zdravljenja, ki ju potrebujejo za začetek svoje poti okrevanja.
Diagnoza anoreksije
Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (DSM-V) je široko uporabljen priročnik za razvrščanje duševnih motenj. Strokovnjaki za duševno zdravje ga uporabljajo za diagnosticiranje duševnih bolezni, vključno z anoreksijo nervoso.
Za diagnosticiranje anoreksije nervoze v skladu z DSM-V se upoštevajo naslednja merila:
Za postavitev diagnoze anoreksija nervoza mora posameznik izpolnjevati vsa zgoraj navedena merila.
Pogosta vprašanja
Čeprav so se epidemiološke študije v preteklosti osredotočale predvsem na mlade ženske iz zahodnih držav, o anoreksiji nervosi poročajo po vsem svetu med moškimi in ženskami vseh starosti11.
Življenjska prevalenca anoreksije nervose v populaciji je lahko do 4 % pri ženskah in 0,3 % pri moških11. Študije poročajo o največji pojavnosti in razširjenosti pri ženskah, starih od 10 do 19 let10.
Strokovnjaki pa ne izključujejo dejstva, da se anoreksija vse pogosteje pojavlja tudi pri starejših posameznikih. V eni študiji, kjer so testirali 4.393 starejših odraslih s povprečno starostjo 76 let, je bila anoreksija identificirana pri 10,7 % starostnikih4.
Čeprav anoreksije ni mogoče popolnoma preprečiti, lahko z nekaterimi ukrepi zmanjšamo tveganje za nastanek te motnje. Nekatere možne strategije preprečevanja vključujejo:
V kolikor oseba trpi v duševnem zdravju in ima simptome (ali diagnozo) depresije ali tesnobe, je pomembno, da čimprej poišče pomoč pri psihoterapevtu. Neurejeno duševno stanje lahko vodi k drugim duševnim motnjam, med katerimi je tudi anoreksija nervosa.
Sedite pred ogledalom in ne morete verjeti, kaj vidite. Videti ste... grozno. Počutite se neuspešno. Zdi se vam, da niste dovolj dobri. Občutek imate, da vas nihče nikoli ne bo imel rad in da nihče ne razume, kaj doživljate.
Veste, da je odgovor preprost: Več morate jesti, a se vam nekako zdi, da je to nemogoče. Vaš um vas prepričuje – če boste pojedli en grižljaj več od običajne količine, bo to preveč. In kaj potem?
Boste postali debeli?
Vas bodo vsi zasovražili ali vas odpustili?
Kakšen bo odziv staršev, svojcev ali prijateljev?
To je le nekaj misli, ki se nam porajajo, ko trpimo za anoreksijo, in so lahko izredno obremenjujoče!
Vendar jih želimo odpraviti z nekaj nasveti o tem, kako živeti z anoreksijo:
Ne pozabite, da je okrevanje pot - morda ne bo lahka, na poti pa se lahko pojavijo tudi neuspehi. S pravim zdravljenjem in podporo je mogoče premagati anoreksijo ter živeti zdravo in zadovoljno življenje. Ne obupajte in ne bodite preveč strogi do sebe. Vzemite stvari dan za dnem in se osredotočite na napredek, ki ste ali pa ga boste dosegli.
Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje
Psihoterapevti svetujemo
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Izboljšajte razmerje z
branjem naslednjih objav
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Duševno zdravje in
razvoj otrok
Motnje prehranjevanja
in motnje spanja
Motnje hranjenja
Motnje spanja
Razvojne motnje
Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj