Objavljeno: 5 Januar 2023 |
Posodobljeno: 9 Januar 2023

Kaj je avtizem?

Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.

Kaj je avtizem? | Psihoterapija Spoznaj

Kaj je avtizem ali motnja avtističnega spektra (MAS)

Avtizem ali motnja avtističnega spektra (MAS), je razvojna motnja, ki vpliva na to, kako oseba komunicira in se sporazumeva z drugimi. To se kaže z težavami pri socialnem stiku in komunikaciji, pa tudi s ponavljajočimi se vedenji in interesi.

Kaj pomeni “avtist” in kdo so “avtisti”?

Avtizem ni bolezen in to, da je nekdo avtist še ne pomeni, da ima obolenje. Avtizem je motnja v duševnem razvoju in ni medicinsko stanje, ki bi ga bilo mogoče zdraviti ali "ozdraviti". Gre zgolj za dejstvo, da možgani avtista delujejo drugače kot pri drugih ljudeh. 

V literaturi dr. Marte Macedoni Lukšič, direktorice Inštituta za avtizem Ljubljana, so motnje avtističnega spektra trenutno eden od glavnih vzrokov za razvojno oviranost, saj prizadenejo približno 1 % otrok1. V nekaterih raziskavah je motnja še pogostejša in sicer 1 otrok od 59, oziroma 1 od 38 dečkov6.

Avtisti imajo lahko težave pri vzpostavljanju očesnega stika ali naklonjenosti do drugih. Morda imajo težave z razumevanjem čustev drugih ljudi in ustreznim odzivanjem. Prav tako imajo lahko težave pri sporočanju svojih potreb in želja, zaradi česar so lahko hitro razočarani.

Znaki in simptomi za avtizem

Kako prepoznati avtizem in kakšne so značilnosti avtizma?

Vsem osebam z motnjo avtističnega spektra so skupni 3 temeljni simptomi: 

  • Težave v socialni interakciji
  • Težave v komunikaciji
  • Ponavljajoče se vedenje ali interesi 

Ti simptomi so lahko različno hudi in se pri različnih posameznikih kažejo na različne načine. Znaki so običajno prisotni že v zgodnjem otroštvu in lahko pomembno vplivajo na posameznikovo vsakdanje življenje.

Avtizem pri dojenčku in otrocih

Kako prepoznati avtizem pri dojenčku?

Znaki avtizma pri otrocih se lahko pokažejo že zelo zgodaj. Prvi znaki avtizma pri otroku so težave pri vzpostavljaju očesnega stika, ne-odzivanju na svoje ime ali ne-zanimanju za svoje skrbnike. Pogosti zgodnji znaki avtizma pri dojenčku zajemajo:

  • Ni obrazne mimike
  • Do 12. meseca starosti ni blebetanja ali oglašanja
  • Brez besed do 16. meseca starosti
  • Brez gestikulacije (kazanje, mahanje itd.) do 12. meseca starosti

Avtizem pri otrocih, starih 18 mesecev in več, se diagnosticira na podlagi treh področij: socialnih sposobnosti, komunikacije in ponavljajočih se vedenjskih vzorcev9.

Drugi otroci lahko prvih nekaj mesecev ali let svojega življenja normalno rastejo in se učijo, nato pa nenadoma postanejo sramežljivi ali agresivni ali prenehajo z govorjenjem jezika, ki ga že poznajo. Večinoma se znaki pokažejo do 2. leta starosti, otrok z avtizmom pri tej starosti (ali po njej) pa lahko kaže naslednje znake ali simptome:

  • Se ne odzove na svoje ime ali se zdi, da vas včasih ne sliši
  • Umikanje v svoj svet
  • Uporaba nenormalnih glasov pri govorjenju
  • Otrok se raje igra sam
  • Upiranje objamanju in držanju rok
  • Obrazna mimika se ne spreminja, izražanje čustev in občutkov je togo
  • Težave s koordinacijo ali nenavadni vzorci gibanja (na primer: hoja po prstih)
  • Izvajanje ponavljajočih se gibov, kot so zibanje, vrtenje ali mahanje z rokami
  • Izvajanje dejavnosti, ki bi lahko povzročile samopoškodovanje, kot je grizenje ali udarjanje z glavo
  • Navdušenost nad podrobnostmi predmeta, kot so vrteča se kolesa avtomobilčka, vendar ne razume splošnega namena ali funkcije predmeta
  • Nenavadna, toga ali pretirana govorica telesa
  • Občutljivost na na svetlobo, zvok ali dotik
  • Na določene predmete ali dejavnosti se odziva z neobičajno intenzivnostjo ali osredotočenostjo

Psihoterapevti priporočamo: Psihoterapija za otroke in mladostnike 

Avtizem pri deklicah

Najprej je pomembno poudariti, da so nekatere študije pokazale, da je motnja avtističnega spektra pogostejša pri dečkih kot pri deklicah. Pravzaprav se ocenjuje, da je verjetnost, da bo pri dečkih diagnosticirana motnja avtističnega spektra, štirikrat večja kot pri deklicah2.

Simptome avtizma pri deklicah je težje identificirati. Dr. Judith Gould iz Nacionalnega avtističnega združenja Velike Britanije pojasnjuje17:

“Deklice z motnjami avtističnega spektra so “od daleč” videti kot običajno razvijajoče se deklice."

V znanstvenem zapisu Dr. Judith Gould, deklice niso bile sposobne vzdrževati medsebojnega sodelovanja pri dejavnostih in se prilagajati skupinskim normam.

Poleg tega imajo deklice, ki so izpolnjujejo diagnostična merila za avtistično motnjo, bistveno več dodatnih težav (nizka intelektualna raven, vedenjske težave) kot vrstniki12.

Dr. Judith Gould opozarja, da dekleta zaradi “uporabe kamuflaže in naravnega prikrivanja simptomov” velikokrat niso deležna ustreznega zdravljenja in pomoči.

Avtizem pri odraslih in starejših

Vsaka odrasla oseba z motnjo avtističnega spektra ima verjetno edinstven vzorec vedenja in stopnjo resnosti, ki se giblje od nizko do visoko funkcionalne.

Novejša raziskava (2020) je pokazala, da je pričakovana življenjska doba oseb z avtističnim spektrom krajša18.

Nekatere odrasle osebe z avtizmom težko sporočajo svoje občutke in potrebe, kar lahko povzroči težave v partnerskih odnosih, sklepanju in ohranjanju prijateljstev ter razumevanju s sodelavci v službi. Simptomi pri odrasli osebi se lahko nekoliko razlikujejo od simptomov pri otrocih:

  • Govori z zamudo ali izgublja sposobnost izgovarjanja besed ali stavkov
  • Nesposobnost pri formiranju pogovora
  • V družbi drugih je pasiven, agresiven ali moteč
  • Slab očesni stik
  • Pri starejših se lahko pojavijo primanjkljaji v spominu18
  • Zdi se, da ne razume preprostih vprašanj ali navodil
  • Težave pri prepoznavanju neverbalnih znakov drugih ljudi

Vzroki za avtizem

Avtizem je kompleksna nevrološka motnja, ki je povezana z različnimi genetskimi in okoljskimi dejavniki.


Dr. Marta Macedoni-Lukšič trdi5:

“Še vedno drži, da so genetski dejavniki med najpomembnejšimi, v zadnjih 15 letih pa se je povečalo število raziskav, ki proučujejo okoljske dejavnike pri razvoju avtističnih motenj.”


Med glavne dejavnike tveganja pri razvoju avtistične motnje prištevamo:

  • Kemikalije, ki jih najdemo v pesticidih in drugih kemikalijah, ki se uporabljajo doma ali pri delu
  • Okužbe, kot so rdečke (imenovane tudi nemške ošpice), toksoplazmoza ali citomegalovirus
  • Starejši starši, katerih novorojeni otroci imajo večje tveganje za razvoj avtistične motnje
  • Prezgodnji porod
  • Nizka porodna teža otroka
  • Zapleti med porodom, kot so krvavitve ali pomanjkanje kisika v otrokovih možganih
  • Avtoimune bolezni, kot sta lupus ali revmatoidni artritis
  • Presnovne bolezni matere, kot sta sladkorna bolezen in debelost, imajo večjo verjetnost, da bodo njihovo otroci razvili avtistično motnjo

Vrste in oblike avtizma

Obstaja veliko različnih vrst avtizma, za vse pa so značilne težave v socialni interakciji. Poznamo tri glavne vrste avtizma: 

Klasična avtistična motnja

Klasični avtizem je huda oblika avtizma, za katero so značilne znatne motnje v socialni interakciji in komunikaciji ter ponavljajoče se vedenje in interesi. 


Osebe s klasičnim avtizmom imajo lahko težave pri vzpostavljanju očesnega stika, razumevanju socialnih znakov ter pogovorom.

Aspergerjev sindrom ali visoko funkcionalni avtizem

Aspergerjev sindrom ali avtistični sindrom je blažja oblika avtizma, za katero je značilno manjše število blažjih simptomov. Osebe z Aspergerjevim sindromom imajo lahko težave pri socialnih interakcijah in so lahko nerodne v družabnih situacijah, vendar imajo na splošno manj komunikacijskih težav kot osebe s klasičnim avtizmom. Imajo lahko tudi ozek spekter interesov in so lahko zelo dobro poučeni o določeni temi.

Prevalenca oseb z Aspergerjevim sindromom v populaciji je 0,285 % oziroma skoraj vsaka 29. oseba pri vzorcu 10.000 ljudi13.

Aspergerjev sindrom je blažja oblika avtizma, ki običajno ne vključuje težav z govorom ali intelektualno oviranostjo. Osebe z Aspergerjevim sindromom imajo v povprečju visoko inteligenco, vendar imajo težave s socialnimi interakcijami. Po podatkih novejše študije so lahko simptomi osebe z Aspergerjevim sindromom tudi ADHD, razdražljivost, agresija, depresija in anksioznost13.

Atipični avtizem (blagi avtizem)

Atipični avtizem oziroma pervazivna razvojna motnja, je kategorija za posameznike, ki ne izpolnjujejo vseh meril za klasični avtizem ali Aspergerjev sindrom, vendar imajo nekatere avtistične značilnosti. 


Ti posamezniki imajo lahko nekaj težav pri socialnih interakcijah in komunikaciji, vendar je resnost njihovih simptomov običajno manjša kot pri klasičnem avtizmu. Prav tako imajo lahko ponavljajoče se vedenje in ozke interese, vendar v manjši meri kot osebe s klasičnim avtizmom.

Primerjava: ADHD ali avtistična motnja?

Avtizem in ADHD (motnja pozornosti s hiperaktivnostjo) sta dve ločeni in različni nevrorazvojni motnji. Čeprav se simptomi teh motenj nekoliko prekrivajo, imata različna vzroka, značilnosti in pristope k zdravljenju.

ADHD je motnja, za katero so značilni nepozornost, hiperaktivnost in impulzivnost. Običajno se diagnosticira v otroštvu in lahko traja tudi v odrasli dobi. Vzrok za ADHD ni povsem pojasnjen, vendar naj bi bil povezan s težavami v možganih pri uravnavanju in nadzoru vedenja in pozornosti.

Predlagano: Kaj je ADHD? 

Tuje študije ugotavljajo, da ima približno 13 % mladih z ADHD tudi komorbidno oziroma soobolevno motnjo avtističnega spektra14,15.

Diagnosticiranje in diagnoza avtizma

Postopek diagnosticiranja avtizma običajno vključuje temeljito oceno posameznikovega vedenja in razvoja, vključno s pregledom njegove anamneze ter opazovanjem njegove komunikacije in socialnih interakcij. 


Zdravstveni delavci lahko uporabijo standardizirane teste in vprašalnike za oceno posameznikovih sposobnosti in intelekta. V nekaterih primerih se lahko opravijo dodatna testiranja, kot so slikovne ali genetske preiskave, da se izključijo druge bolezni, ki bi lahko povzročale simptome posameznika.


Diagnoza avtizma se običajno postavi na podlagi prisotnosti določenega vedenja in razvojnih zaostankov, ki so opisani v diagnostičnih merilih iz DSM-5 (Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj – peta izdaja). Pomembno je poudariti, da ni enega samega testa, s katerim bi lahko diagnosticirali avtizem, diagnoza pa se postavi na podlagi celovite ocene, ki jo opravi skupina zdravstvenih delavcev.

Pomoč in zdravljenje avtizma

Zdravljenje avtizma je običajno prilagojeno potrebam posameznika in lahko vključuje kombinacijo terapij in intervencij. Najučinkovitejši načini zdravljenja avtizma so tisti, ki so zasnovani tako, da obravnavajo posebne potrebe in izzive posameznika.


Eden od običajnih načinov zdravljenja avtizma je vedenjska terapija, ki je namenjena pomoči posameznikom z avtizmom pri učenju novih spretnosti in vedenja. To lahko vključuje tehnike, kot je uporabna analiza vedenja, ki s pozitivnim utrjevanjem spodbuja želeno vedenje in odvrača od neželenega. 

Inštitut za avtizem Ljubljana je razvil slovenski model vedenjskega pristopa (SI-PV), ki po pisanju dr. Macedoni-Lukšičeve, Bezenškove in Juriševičeve5:

“Pomembno pripomore k upadu pogostosti in stopnje izraženosti neželenega vedenja otrok z avtistično motnjo.”

Druge terapije, ki se lahko uporabljajo za zdravljenje avtizma, vključujejo govorno in jezikovno terapijo, delovno terapijo in fizikalno terapijo.


Za zdravljenje nekaterih simptomov avtizma, kot so anksioznost, depresija in hiperaktivnost, se lahko uporabljajo tudi zdravila. Vendar je treba opozoriti, da se zdravila lahko uporabljajo le kot del celovitega načrta zdravljenja in da jih mora skrbno spremljati zdravnik.


Drugi ukrepi, ki so lahko koristni za posameznike z avtizmom, vključujejo trening socialnih veščin, terapijo senzorne integracije in poklicno usposabljanje. Pomembno je tesno sodelovanje z zdravstvenim delavcem, da se določi najprimernejši načrt zdravljenja za posameznika z avtizmom.

Psihoterapija za starše, skrbnike in svojce

Psihoterapija, znana tudi kot pogovorna terapija ali svetovanje, je lahko koristno orodje za skrbnike in starše otrok z avtizmom. Skrb za otroka z avtizmom je lahko koristna, a tudi zahtevna izkušnja, zato se skrbniki in starši pogosto soočajo z občutki stresa, tesnobe in izgorelosti.  


Psihoterapija lahko staršem in oskrbovalcem zagotovi varen in podporen prostor, kjer lahko predelajo svoje občutke in se naučijo strategij za obvladovanje izzivov, ki jih prinaša skrb za otroka z avtizmom.

Študija je pokazala učinkovitost psihoterapije pri zmanjševanju težav z duševnim zdravjem pri materah otrok z avtizmom7.

Obstaja več različnih vrst psihoterapije, ki so lahko v pomoč skrbnikom in staršem otrok z avtizmom, vključno s kognitivno vedenjsko terapijo, ki posameznikom pomaga prepoznati in spremeniti negativne vzorce razmišljanja in vedenja, ter sistemsko oziroma družinsko psihoterapijo, ki se osredotoča na izboljšanje komunikacije in odnosov v družini8.

Psihoterapija je lahko koristna tudi za skrbnike in starše, da bolje razumejo avtizem in kako ta vpliva na otrokovo vedenje in razvoj. To lahko skrbnikom in staršem pomaga, da bodo do svojega otroka bolj potrpežljivi in razumevajoči ter razvijejo strategije za obvladovanje težavnega vedenja.

Pozitivni izzid individualne psihoterapije je v eni študiji pozitivno pripomogel 81 % družinam. V isti študiji poročajo o zmanjšanih stopnjah anksioznosti in izboljšanem delovanje družine pri vseh družinskih članih19.

Življenje z avtizmom in posledice

Avtizem lahko vpliva tudi na posameznikovo izobraževanje in zaposlitev. Posamezniki z avtizmom imajo lahko težave pri učenju v običajnem šolskem okolju in potrebujejo specializirano izobraževanje in podporo. Zaradi težav s socialnimi interakcijami in komunikacijo se lahko soočajo tudi z izzivi pri iskanju in ohranjanju zaposlitve.

Dr. Marta Macedoni-Lukšič4 opozarja tudi na motnje hranjenja, ki se pojavijo pri 40 do 80 % osebah z avtistično motnjo. Macedoni-Lukšičeva v svoji literaturi dodaja še:

“Kot dejavniki tveganja za motnje hranjenja pri otrocih z avtizmom so najpogostejše posebnosti v senzornem procesiranju, prebavne motnje ter nefleksibilnost in stereotipnost.”

Druga študija opozarja tudi na višjo raven stigmatizacije3, kjer so osebe z avtistično motnjo poročale o spoznanju, da družba gleda na avtizem kot na slabo lastnost.

Forum za avtizem in izpovedi drugih

Včasih pripomore že, če slišimo zgodbe drugih, ki so se znašli v enaki situaciji kot mi sami. Predlagamo vam, da si preberete forum za avtizem, kjer boste našli resnične izpovedi drugih staršev in skrbnikov.

Pogosta vprašanja

Kdaj obiskati pomoč?

Pri otroku ste morda opzili, da: 

  • Se ne zanima se za druge otroke
  • Do 2. leta starosti ni spregovoril še nobene besede
  • Ne vzpostavi očesnega stika z vami
  • Ne kaže ali maha v slovo
  • Igra se v enakih, ponavljajočih se vzorcih
  • Ima ozke interese (vrtenje koles igrač, odpiranje in zapiranje vrat, itd.)
  • Zmotijo ga določeni svetlobni in zvočni signali
  • Ima napade besa ob spremembi rutine

Če vas skrbi za otroka, se posvetujte z družinskim zdravnikom ali pediatrom. Skrbno bodo pregledane otrokove kognitivne sposobnosti (kako dobro razmišlja), komunikacijske spretnosti, telesno zdravje, življenje doma ter šola ali vrtec.

Pri odrasli osebi je za diagnozo potreben zgolj pogovor s psihiatrom ali kliničnim psihologom.

Znanstveno podprto
OpenClose
Literatura
OpenClose
Viri
OpenClose

Avtorica objave: Ana Kastelic, BA. pth. 

Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje

Psihoterapevti svetujemo

Kaj je depresija? — Vse o depresiji

Kaj je depresija? — Vse o depresiji Preberite več

Odkrijte učinkovite načine za obvladovanje in zdravljenje depresije

Ste anksiozni?

Ste anksiozni? Preberite več

Naučite se učinkovitih tehnik za obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Kaj je psihoterapija?

Kaj je psihoterapija? Preberite več

Pridobite samozavedanje čustev in osebnostno rast s psihoterapijo

Izboljšajte razmerje z
branjem naslednjih objav

Ste bili prevarani?

Ste bili prevarani? Preberite več

Vse o nezvestobi in kako odpraviti bolečino zaradi prevare v vašem odnosu

Je vaš partner bipolaren?

Je vaš partner bipolaren? Preberite več

Ali vi ali vaš partner hitro menja razpoloženje? Preberite več in prepoznajte bipolarno osebo

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Vse o zdravem partnerskem odnosu

Vse o zdravem partnerskem odnosu. Preberite več

Vse o partnerskem odnosu, pomenu komunikacije in pogostih vzrokih toksičnega razmerja

Duševno zdravje in
razvoj otrok

Kaj je ADHD?

Kaj je ADHD? Preberite več

Obvladajte motnjo ADHD in izboljšajte vsakodnevno delovanje

Imate avtista? — Vse o avtizmu

Imate avtista? — Vse o avtizmu Preberite več

Preberite kako prepoznati otroka z avtizmom in kako mu pomagati

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Motnje prehranjevanja
in motnje spanja

Kaj je anoreksija?

Kaj je anoreksija? Preberite več

Poiščite zdravljenje in podporo za anoreksijo

Kaj je bulimija?

Kaj je bulimija? Preberite več

Poiščite zdravljenje in podporo za bulimijo

Kaj je motnja prenajedanja?

Kaj je motnja prenajedanja? Preberite več

Premagajte prenajedanje ali prenajedanje in izboljšajte svoj odnos do hrane.

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Ste v stanju nespečnosti?

Imate nespečnost? Preberite več

Premagajte nespečnost in si zagotovite dober nočni počitek

Ste se znašli
v duševni stiski?

Psihoterapija vam lahko zagotovi podporo in orodja, ki jih potrebujete za obvladovanje čustev in izboljšanje splošnega počutja.

Odgovorili bomo v roku 12-24 ur.

Psihoterapija Spoznaj

Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj