Naši članki na portalu Psihoterapija Spoznaj so podprti z visokokakovostnimi viri in recenziranimi znastvenimi študijami. Preberite več o našem uredniškem postopku in o tem, kako zagotavljamo natančnost, zanesljivost in transparentnost naših vsebin.
Objavljeno: 5 Januar 2023 |
Posodobljeno: 9 Januar 2023
Kaj je bulimija?
Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.
Kaj je bulimija
Bulimija je oblika motnje hranjenja, pri kateri se izmenjujejo obdobja prenajedanja in čiščenja. Zanjo so značilni napadi kompulzivnega prenajedanja, ki jim sledi neprimerno vedenje za nadomestitev prenajedanja, kot so samopovzročeno bruhanje, zloraba odvajal ali diuretikov ali pretirano gibanje.
Bulimija (strokovno bulimija nervosa) se uvršča v motnje hranjenja, ki prizadene oba spola, vendar nesorazmerno več žensk. Povprečna starost obolelih je približno 12 let.
Ocenjena razširjenost bulimije nervose v Evropi se giblje med 0,1 do 1,3 % pri moških in 0,5 do 2,0 % pri ženskah1.
Vse o motnjah hranjenja: Kaj je motnja hranjenja?
Verjetnost, da se v življenjski dobi pojavi motnja bulimije je do 3 % žensk in več kot 1 % pri moških2.
Vedenje bulemičnih oseb je pogosto skrivnostno in ima lahko resne telesne in čustvene posledice. Osebe z bulimijo pogosto čutijo pomanjkanje nadzora nad svojimi prehranjevalnimi navadami in imajo lahko izkrivljeno telesno podobo.
Primerjava: Anoreksija in bulimija?
Bulimija nervosa in anoreksija nervosa sta dve različni obliki motenj hranjenja, za kateri je značilen močen strah pred pridobivanjem telesne teže.
Za bulimijo nervoso je značilno prenajedanje (uživanje velikih količin hrane v kratkem času), ki mu sledi čiščenje (znebitev hrane z bruhanjem ali uporabo odvajal). Pri anoreksiji nervosi pa gre za ekstremno dieto, obsedenost z nizko telesno težo in obliko telesa.
Vse o anoreksiji: Kaj je anoreksija?
Pri ljudeh z bulimijo nervoso se ne zdi, da imajo premajhno telesno težo, saj lahko zaradi ciklusa prenajedanja in bruhanja ohranjajo normalno telesno obliko. Po drugi strani imajo osebe z anoreksijo nervoso običajno nizko telesno težo in nekoliko “podhranjen” videz.
Tako bulimija kot anoreksija imata lahko resne zdravstvene zaplete. Pri osebah z bulimijo lahko na primer pride do težav s prebavili in elektrolitskega neravnovesja zaradi ciklusov prenajedanja, med tem ko pri osebah z anoreksijo pride do podhranjenosti, nizke kostne gostote in poškodb organov (zaradi podhranjenosti).
Primerjava: Prenajedanje ali bulimija?
Motnja prenajedanja ali prekomernega prehranjevanja je podobna bulimiji, le da ne vključuje faze čiščenja. Osebe z motnjo hranjenja običajno pojedo velike količine hrane v kratkem času, ampak se ne silijo v bruhanje ali uporabo odvajal z namenom, da bi se znebili prekomerno zaužite hrane.
Vse o motnji prenajedanja: Kaj je prenajedanje oziroma prekomerno prehranjevanje?
Simptomi in znaki bulimije
Različni ljudje imajo lahko različne simptome bulimije. Spremembe lahko opazite tako na svojem telesu kot na svojem vedenju. V nasprotju z motnjo hranjenja anoreksija oseba z bulimijo morda ne izgubi veliko teže, zato je morda težje ugotoviti, kaj se dogaja.
Fizični ali telesni simptomi in znaki bulimije
Fizični oziroma telesni simptomi bulimije so lahko naslednji:
Vedenjski simptomi in znaki bulimije
Vedenjski simptomi bulimije lahko vključujejo:
Vzroki bulimije
Natančen vzrok bulimije ni povsem znan, vendar naj bi nanjo vplivala kombinacija genetskih, bioloških in psiholoških dejavnikov.
Genetski dejavniki lahko igrajo pomembno vlogo pri razvoju bulimije, saj so posamezniki z družinsko anamnezo motenj hranjenja ali duševnih bolezni lahko izpostavljeni večjemu tveganju.
V obsežni študiji izvedeni na Švedskem med letoma 1970 in 2005, so opazovali genetske dejavnike bulimije pri 782.938 posameznikih. Rezultati raziskave so pokazali, da je bulimija dedna v 41 % primerih4.
Bulimija se lahko razvije tudi zaradi bioloških dejavnikov:
K razvoju bulimije lahko prispevajo tudi psihološki dejavniki, kot so nizko samospoštovanje, perfekcionizem in težave pri obvladovanju čustev. Poleg tega imajo lahko osebe z bulimijo osnovne psihološke težave, kot sta depresija ali anksioznost, ki lahko prispevajo k razvoju motnje.
Rezultati študije so pokazali, da so osebe z bulimijo ob doživljanju negativnih čustev jedle več kot običajno, ob pozitivnih čustvih pa so v povprečju zaužile manj3.
Pomembno je opozoriti, da je vzrok za bulimijo verjetno kompleksen in se lahko razlikuje od osebe do osebe.
Dolgotrajne negativne posledice bulimije
Če trpite za bulimijo, ste jo morda poskušali skriti pred prijatelji in družino, vendar bo okolica to sčasoma opazila. Morda se boste začeli počutiti izolirani in osamljeni, saj bodo telesni in čustveni simptomi motnje vse bolj očitni. Pri lastnem telesu boste lahko opazili naslednje pogoste znake:
Poleg fizičnih posledic ima lahko bulimija tudi nevarne čustvene posledice. Ljudje s to monjo lahko doživljajo:
Preventiva in kdaj poiskati pomoč
Če trpite za bulimijo nervoso, imate morda občutek, da nimate nadzora nad svojimi dejanji. Vendar obstajajo ukrepi, s katerimi si lahko pomagate prekiniti krog prenajedanja in čiščenja:
1) Bodite pozorni na to, kaj se dogaja v vašem življenju.
Če je tako, se poskusite o teh stvareh pogovoriti z nekom, ki mu je mar za vas – ali pa si jih preprosto zapišite v dnevnik. Vseh življenjskih težav vam ni treba rešiti naenkrat, vendar lahko njihovo priznanje pripomore k temu, da se vam ne zdijo tako nepremagljive.
2) Spremljajte, katera živila sprožajo željo po prenajedanju in čiščenju, in se jim za zdaj (ali za vedno) izogibajte. Če je to nezdrava hrana, zaradi katere želite pozneje bruhati ali telovaditi zaradi kalorij, poskusite te priboljške nadomestiti z bolj zdravimi možnostmi. Prav tako uživajte redne obroke in se izogibajte preskakovanju obrokov ali omejevanju vnosa hrane.
3) Če doživljate stres ali druga težka čustva, je pomembno, da poiščete zdrave načine za obvladovanje teh občutkov. To lahko vključuje pogovor z zaupanja vrednim prijateljem ali družinskim članom in ukvarjanje z dejavnostmi, ki vas veselijo.
4) Osredotočite se na stvari, ki jih vaše telo zmore, in ne na njegov videz. Obdajte se z ljudmi, ki vas spoštujejo takšne kot ste in pri vas spodbujajo zdravo vedenje.
5) Če se spopadate z neurejenim prehranjevalnim vedenjem ali negativno telesno podobo, je pomembno, da poiščete podporo pri strokovnjaku za duševno zdravje. Prejemanje podpore vam lahko pomaga razviti zdrave mehanizme spoprijemanja in prepreči razvoj hujše oblike bulimije nervose.
Kako pomagati bližnjemu z bulimijo
Če sumite, da ima nekdo, ki ga poznate, bulimijo, je pomembno, da se situacije lotite previdno in skrbno. Za vas smo pripravili nekaj premišljenih korakov, s katerimi lahko pomagate osebi z bulimijo:
Najprej poskusite biti podporni in razumevajoči do vsake odločitve, ki jo oseba sprejme glede svojih prehranjevalnih navad. Pomembno se je zavedati, da ima vsakdo različne načine spopadanja s stvarmi – nekateri potrebujejo več časa kot drugi ali pa se morda o tem preprosto še ne želijo pogovarjati. Ne glede na to, kakšen je njihov postopek, ga spoštujte.
Nato se poskusite z njimi pogovoriti o tem, kaj se je zgodilo, na način, ki ne bo obsojal. Bulimija ni nekaj, kar se zgodi čez noč. Običajno je posledica večletnih nezdravih prehranjevalnih navad in težav s telesno podobo kar pomeni, da morda ne gre le za težave s hrano.
Zato jim namesto navodil, kakšen je pravilen način prehranjevanja, dajte vedeti, da jim stojite ob strani ne glede na to, za kaj se bodo odločili. Če se želijo pogovoriti o svojih sprožilcih ali razlogih za prenajedanje in čiščenje, naj vedo, da odkritost o teh stvareh ne pomeni, da jih kdo obsoja.
Če imate bližnjega z bulimijo, je to lahko čustveno zahtevna in izčrpavajoča izkušnja. Podpora osebi z bulimijo je lahko dolga in težka pot, vendar vam je ni treba opravljati sami. Usposobljen psihoterapevt vam lahko zagotovi orodja in vire, ki jih potrebujete za učinkovito podporo ljubljeni osebi, ter vam pomaga predelati lastna čustva in se spopasti z izzivi, ki jih prinaša podpora osebe z bulimijo.
Ne pozabite postaviti meja in bodite potrpežljivi, saj je okrevanje od bulimije proces, ki zahteva čas. Lahko si vzamete odmor in daste prednost lastnemu dobremu počutju, saj vam bo to pomenilo boljši podporni sistem, ki ga lahko nudite svojemu bližnjemu.
Diagnoza in za bulimijo
Za postavitev diagnoze bulimije mora posameznik izpolnjevati določena diagnostična merila iz Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (DSM-V). Pomembno je opozoriti, da je diagnosticiranje bulimije lahko zapleteno in lahko zahteva več ocen in presoj. Merila za diagnozo bulimije so:
Strokovnjak za duševno zdravje, na primer psihiater ali psiholog, bo opravil psihološko oceno, s katero bo ocenil razmišljanje in vedenje osebe, povezane s hrano in telesno podobo.
Zdravljenje bulimije
Zdravljenje bulimije pogosto vključuje psihoterapijo, kot sta kognitivno vedenjska terapija in medosebna terapija, pa tudi zdravljenje z zdravili in prehransko svetovanje.
Psihoterapija
Psihoterapija, znana tudi kot pogovorna terapija ali svetovanje, je učinkovito zdravljenje bulimije nervose. Posameznikom lahko pomaga pri učenju zdravih mehanizmov za spoprijemanje, razvijanju pozitivne telesne podobe in izboljšanju splošnega počutja.
Ena glavnih prednosti psihoterapije je, da nudi varen in zaupen prostor, v katerem lahko posamezniki brez strahu pred obsojanjem razpravljajo o svojih mislih, občutkih in vedenju.
Trajno učinkovitost psihoterapije pri osebah z bulimijo so potrdile tudi študije6. Ena raziskava utemeljuje učinkovitost družinske psihoterapije7, v drugi študiji pa psihoterapija dokazano izboljša dojemanje same motnje pri osebah z bulimijo8.
Strokovnjaki priporočamo: Psihoterapija za otroke in mladostnike
Psihoterapija je namreč močno orodje, ki bulemikom pomaga razviti pozitivnejši in bolj zdrav odnos do lastnega telesa.
Zdravila
Pri zdravljenju bulimije se lahko uporabljajo zdravila, ki pomagajo pri obvladovanju simptomov in odpravljanju osnovnih psiholoških težav, kot sta depresija ali anksioznost.
Nekatera pogosta zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje bulimije, vključujejo selektivne zaviralce ponovnega privzema serotonina (SSRI), ki so vrsta antidepresivov, in atipične antipsihotike, ki se lahko uporabljajo za zmanjšanje vedenja, povezanega s prenajedanjem.
Pred uporabo zdravil, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, saj imajo lahko zdravila neželene učinke.
Pomembno je opozoriti, da se zdravila običajno uporabljajo skupaj s psihoterapijo, predpisati in spremljati pa jih mora zdravnik psihiater. Konkretno zdravilo, ki se uporablja za zdravljenje bulimije se lahko sčasoma prilagaja, saj je odvisno od potreb posameznika.
Prehransko svetovanje
Prehransko svetovanje je lahko pomembna sestavina zdravljenja bulimije, saj lahko motnja povzroči pomanjkanje hranil in druge telesne zdravstvene težave.
Registrirani dietetik ali strokovnjak za prehrano lahko s posameznikom z bulimijo sodeluje pri oblikovanju zdravega in uravnoteženega načrta obrokov, odpravi morebitna prehranska pomanjkanja in zagotovi smernice za zdrave prehranjevalne navade.
Pogosta vprašanja
Bulimija lahko negativno vpliva na nosečnost ter zdravje matere in otroka. Neurejeno prehranjevalno vedenje, kot sta prenajedanje in čiščenje, lahko povzroči podhranjenost in pomanjkanje hranil, kar lahko vpliva na rast in razvoj ploda.
Sama nosečnost pa lahko privede do bulemičnega stanja posameznice ali ponovitve stanja bulimije. V študiji so ugotovili, da obstaja 22 % verjetnost ponovitve bulimije v nosečnosti9.
Bulimija lahko povzroči tudi elektrolitsko neravnovesje, kar lahko poveča tveganje za prezgodnji porod in druge zaplete, zato je pomemben ustrezen vnos hrane in mikrohranil, ki so ključnega pomena za rast in razvoj ženske in njenega ploda10.
Poleg tega je lahko bulimija povezana z večjim tveganjem za zaplete med porodom in daljšim bivanjem matere v bolnišnici. Pomembno je, da posameznice z bulimijo, ki so noseče ali načrtujejo nosečnost, poiščejo zdravljenje pri strokovnjaku za duševno zdravje, saj je po podatkih druge raziskave poporodna depresija prizadela kar tretjino žensk z motnjami prehranjevanja v obdobju nosečnosti11.
V študiji z 2.033 posamezniki z diagnosticirano bulimijo, so ugotovili, da se je stanje motnje po 11 letih izboljšalo pri 38 % posameznikih, po 21 opazovanih letih pa pri 42 % osebah5.
Čeprav bulimije ni mogoče "ozdraviti", lahko posamezniki s pravo podporo in zdravljenjem dosežejo trajno izboljšanje in živijo izpolnjujoče življenje.
Psihoterapija je učinkovita metoda za zdravljenje bulimije in drugih težav duševnega zdravja, posameznikom pa lahko pomaga pri učenju zdravih mehanizmov obvladovanja, razvijanju pozitivne telesne podobe in izboljšanju splošnega počutja.
Za več informacij o tem, kako lahko psihoterapija na poti k okrevanju pomaga tudi vam, nas kontaktirajte in z veseljem vam bomo svetovali.
Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje
Psihoterapevti svetujemo
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Izboljšajte razmerje z
branjem naslednjih objav
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Duševno zdravje in
razvoj otrok
Motnje prehranjevanja
in motnje spanja
Motnje hranjenja
Motnje spanja
Razvojne motnje
Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj