Naši članki na portalu Psihoterapija Spoznaj so podprti z visokokakovostnimi viri in recenziranimi znastvenimi študijami. Preberite več o našem uredniškem postopku in o tem, kako zagotavljamo natančnost, zanesljivost in transparentnost naših vsebin.
Objavljeno: 2 Januar 2023 |
Posodobljeno: 30 Januar 2023
Kaj je depresija?
Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.
Kaj je depresija
Depresija je motnja razpoloženja, za katero je značilna vztrajna žalost, izguba zanimanja za dejavnosti, občutek krivde, nizko samospoštovanje ali nezmožnost doživljanja zadovoljstva.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO)1 je depresija pogosta duševna motnja, ki prizadene približno 3,8 % svetovnega prebivalstva, od tega 5 % odraslih in 5,7 % starejših od 60 let. Za depresijo trpi približno 280 milijonov ljudi po vsem svetu.
Pojavijo se negativni simptomi, ki spremenijo vaše počutje in razmišljanje. Vpliva tudi na spanje, prehranjevanje ali delo2.
Simptomi in znaki depresija
Prvi znaki depresije so lahko zapleteni in se od posameznika do posameznika zelo razlikujejo. Ko ste depresivni, ste lahko žalostni, izgubite upanje ali zanimanje za stvari, v katerih ste včasih uživali.
Depresivni simptomi trajajo več tednov ali mesecev in so dovolj hudi, da vam otežijo delo, druženje s prijatelji in skrb za družino.
Fizični oziroma telesni simptomi in znaki depresije
Kako torej prepoznati depresijo?
Nekateri fizični oziroma telesni znaki depresije so:
Znaki depresije pri starejših in pri moških
Depresija je najpogostejša pri starejših ljudeh, ki imajo kronične bolezni ali druge kognitivne težave. Depresija lahko povzroča bolečine, poslabša številna bolezenska stanja in vpliva na odnose v družini. Spremembe v možganih, ki se dogajajo v amigdali in hipokampusu lahko povečajo možnost pojava depresivnega stanja13. Pomembno je vedeti, da depresija ni običajen del staranja in je ne smemo jemati zlahka10.
Pri starejših je depresivna motnja pogosto slabo diagnosticirana, saj večina ljudi simptome pometa pod preprogo. Zaradi tega je pomanjkljivo tudi zdravljenje, saj veliko ljudi pomoč odkloni11. Arterioskleroza, vnetne, endokrine in imunske spremembe, pospešujejo pojav depresije, vlogo pa ima tudi genetika.
Znaki depresije pri starejših odraslih so lahko drugačni in manj očitni, na primer:
Znaki depresije pri otrocih in mladostnikih
Obstajajo nekatere razlike, vendar so najpogostejši znaki in simptomi depresije pri otrocih in najstnikih podobni tistim pri odraslih.
Raziskave14 so pokazale, da se depresija v otroštvu pojavi pri približno 2,8 % posameznikih, pri čemer je stopnja dvakrat višja pri odraščajočih deklicah v primerjavi z dečki.
Obstajajo nekatere razlike, vendar so najpogostejši znaki in simptomi depresije pri otrocih in najstnikih podobni tistim pri odraslih.
Raziskave14 so pokazale, da se depresija v otroštvu pojavi pri približno 2,8 % posameznikih, pri čemer je stopnja dvakrat višja pri odraščajočih deklicah v primerjavi z dečki.
Depresija pri mlajših otrocih se lahko kaže kot žalost, jeza, okornost, zaskrbljenost, bolečine, nepripravljenost za šolo ali skrb za telesno težo.
Simptomi pri najstnikih so lahko žalost, razdražljivost, negativen in ničvreden občutek, jeza, nizka uspešnost, težave pri opravljanju šolskih obveznosti, občutek nerazumljenosti, uživanje rekreativnih drog ali alkohola, prekomerno prehranjevanje ali spanje, samopoškodovanje, izguba zanimanja za običajne dejavnosti in izogibanje socialnim stikom.
Ena študija5 s 5.965 otroci med 5 in 19 letom je pokazala občutno zmanjšanje simptomov depresije, 12 mesecev po zdravljenju s kognitivno vedenjsko terapijo.
Predlagano branje: Kaj je kognitivno vedenjska terapija?
Druga študija14 s 4.335 otroci s povprečno starostjo 14.2 let in diagnosticirano depresijo ugotavlja, da je kognitivno vedenjska terapija zmanjšala tveganje za pojav ponovne depresije za 63 %.
Vzroki za pojav depresije
Depresija se lahko zgodi vsakomur, tudi tistim, ki imajo na videz zelo dobro življenje. Lahko jo povzroči več stvari:
Različne vrste in oblike depresije
Depresija se pojavlja v različnih oblikah. Normalno je, da ste občasno žalostni, če pa se “žalost” pojavlja dalj časa in to vpliva na vaše vsakdanje življenje, imate morda kronično depresijo.
Kronična depresija
Kronična depresija je resna duševna bolezen, ki jo je težko premagati. Gre za depresijo, ki traja mesece, leta ali celo desetletja in lahko vpliva na vse vidike vašega življenja. Simptomi so lahko včasih blagi, lahko pa so tudi zelo hudi.
Manična depresija (bipolarna motnja)
V zadnjih nekaj desetletjih je medicina, zlasti psihiatrija, prenehala uporabljati izraz "manično-depresivna bolezen" ali "manična depresija". Zaradi stigme in zastaranja imena, manično depresijo danes poimenujemo bipolarna motnja.
Bipolarna motnja je včasih veljala za del istega stanja kot “unipolarna depresija”, vendar so raziskave pokazale, da ti dve stanji nista povezani. Novo ime odraža to razliko in priznava, da bipolarna motnja ni le depresija. Lahko namreč vključuje obdobja visoke energije in evforije (manije).
Predlagano branje: Kaj je bipolarna osebnostna motnja?
Manija lahko vključuje simptome, kot so pretirano veselje in samozavest, hitro govorjenje o različnih stvareh brez predaha, prevzemanje številnih projektov naenkrat brez dokončanja katerega koli od njih, sprejemanje nepremišljenih odločitev brez premisleka o vseh posledicah, majhna potreba po spanju in hrani ter tveganje z denarjem ali varnostjo (na primer: prehitra vožnja).
Poporodna depresija in predmenstrualna disforična motnja
Poporodna depresija je vrsta depresije, ki jo doživljajo številni novopečeni starši4.
Poporodna depresija je problem, ki v enem letu po porodu prizadene več kot 10 % žensk, v Sloveniji pa lahko s približno enakim odstotkom prizadene tudi očete21.
Depresija pri ženskah lahko nastopi počasi, zato jih veliko sploh ne ve, da jo imajo. Simptomi lahko trajajo več mesecev, vključujejo pa izjemno žalost, tesnobo in utrujenost, zaradi česar novopečene mamice (in očetje) težje skrbijo za svojega dojenčka.
Preberi več: Kaj je poporodna depresija?
Predmenstrualna depresija je vrsta motnje razpoloženja, ki se pojavi v tednu pred začetkom menstruacije. Znana je tudi kot predmenstrualni sindrom. Simptomi vključujejo razdražljivost, žalost, tesnobo in nihanje razpoloženja. Vzrok zanjo so spremembe ravni hormonov, ki lahko vplivajo na možgane.
Sezonska afektivna motnja
Sezonska afektivna motnja je vrsta depresije, ki se pojavi v zimskih mesecih. Nekateri jo poimenujejo tudi “zimska depresija”. Pozimi lahko oseba preživi manj časa z drugimi ljudmi, pridobi na telesni teži in več spi. Ko se dnevi krajšajo, se telesni cirkadiani ritem ne uskladi z okoljem, možgani pa se odzovejo tako, da proizvajajo manj serotonina, kar povzroči občutek žalosti in letargije.
Variacije sezonske afektivne motnje so poletna depresija, pomladna depresija in jesenska depresija. Jesenska depresija se pojavlja, ker je jesen prehodni letni čas - iz daljšega dnevnega časa prehajamo v krajši. To lahko povzroči občutek, da izgubljamo nekaj, v čemer smo poleti uživali.
Spomladanska depresija je še eno stanje, povezano s prehodom: do nje pride, ker pomlad za mnoge ljudi pomeni nove začetke - navdušeni so nad začetkom novih stvari ali velikimi spremembami v svojem življenju, vendar se lahko zaradi tega počutijo zaskrbljeni ali depresivni, če nimajo nadzora nad tem, kaj se bo zgodilo.
Stopnje depresije
Depresija se pogosto pojavlja počasi. Včasih je prijatelj ali družinski član tisti, ki opazi, da je z nami nekaj narobe.
Resnost depresije strokovnjaki18 umeščajo v 3 kategorije:
Blaga depresija
Za blago depresijo lahko zbolimo v kateri koli starosti in je lahko posledica številnih dejavnikov, vključno z genetiko in življenjskimi dogodki, kot je izguba službe ali razmerja.
Blaga depresija povzroča tudi spremembe v vedenju. Morda imate težave s spanjem ali prehranjevanjem ali pa se vam zdi, da odlašate bolj kot običajno. Morda se tudi težko osredotočite na stvari ali celo težko zjutraj vstanete iz postelje.
Zmerna depresija
Zmerna depresija je naslednja stopnja od blage depresije, ki lahko vodi do:
Zmerno depresijo je lažje prepoznati kot blago depresijo, saj so simptomi bolj opazni. Največja razlika je v tem, da imajo ljudje z zmerno depresijo dovolj hude simptome, da jim povzročajo težave doma in v službi. Najboljši način, da ugotovite, da je nekaj narobe je, da se o simptomih, ki jih imate, pogovorite s strokovnjakom – zdravnikom ali psihoterapevtom.
Huda depresija
Simptomi hude depresije so enaki simptomom blage ali zmerne depresije, vendar so tako hudi, da jih vidijo tudi vaši bližnji.
Huda depresija v povprečju traja šest mesecev ali več in težko izgine sama od sebe, pri večini ljudi pa se lahko tudi vrne. Huda depresija lahko vodi tudi v:
V kolikor vaši simptomi nakazujejo na hudo depresijo ali če razmišljate o samomoru, morate čim prej poiskati strokovno pomoč. Najverjetneje vam bo zdravnik naročil, da jemljite predpisana zdravila ali pa se udeležite pogovorne terapije (psihoterapije).
Zdravljenje in ali je depresija ozdravljiva?
Če se soočate z depresijo, si lahko pomagate na več načinov, vključno s psihoterapijo, zdravili in alternativnimi metodami zdravljenja.
Po podatkih NIJZ3, se v Sloveniji učinkovito zdravi le 1,5 % ljudi z depresijo.
Najpomembneje je, da razumete, da si zaslužite boljše počutje, tudi če se vam na videz zdi, da ni izhoda iz vašega temačnega počutja. V kolikor se počutite osamljeni si zapomnite: niste sami. Obstajajo ljudje, ki jim je mar za vas in vam želijo pomagati – samo vprašati morate.
Psihoterapija in pomoč pri depresiji
Psihoterapija, imenovana tudi "pogovorna terapija", se včasih uporablja samostojno za zdravljenje blage depresije. Kadar je depresija zmerna ali huda, se psihoterapija pogosto uporablja skupaj z antidepresivi6.
Pozitivne učinke zdravljenja z depresijo potrjujejo številne raziskave7, 8, 9.
Dokazano je, da kognitivno vedenjska terapija (KVT) pomaga ljudem z depresijo. Je vrsta psihoterapije, ki se osredotoča na to, kako reševati težave tukaj in zdaj. KVT pomaga osebi videti, kdaj so njene misli izkrivljene ali negativne, z namenom, da se s težavami spopade na bolj pozitiven način.
Psihoterapija lahko poteka samo z eno osebo, lahko pa vključuje tudi družinske člane ali partnerja. Za vas smo pripravili seznam priznanih psihoterapevtov, ki vam bodo pomagali bolje razumeti izvor vašega duševnega počutja in vam ponudili pomoč pri depresiji in njenem premagovanju:
V kolikor ne živite v katerem izmed naštetih mest ali si želite psihoterapevta obiskovati bolj oddaljeno, lahko ponudbo terapevtov preverite v drugih 80+ krajih po Sloveniji.
Samozdravljenje depresije
Kako premagati depresijo brez zdravil in kako si pomagati pri depresiji, če se ne želite izpostavljati psihoterapevtu ali osebnemu zdravniku?
Obstajajo številne metode, ki lahko pomagajo. Med najučinkovitejšo vsekakor uvrščamo telovadbo in redno gibanje. Veliko ljudi se počuti srečnejše in bolj optimistične, če redno telovadijo. Nekatere simptome lahko ublažite tudi z dovolj dobrega spanca, dobro prehrano in zmanjšanjem uživanja alkohola.
Alternativno zdravljenje in premagovanje depresije s čuječnostjo
Čuječnost je alternativna metoda zdravljenja, ki se osredotoča na zavedanje sedanjega trenutka. Pomaga pri zdravljenju depresije, saj vas nauči boljšega zavedanja svojih misli in občutkov16. To vam pomaga ugotoviti, kaj sproža negativna čustva, nauči pa vas tudi, kako se osredotočiti na stvari, ki vam prinašajo zadovoljstvo.
Predlagano branje: Kaj je čuječnost?
V študiji17 izvedeni na 469 bolnikih z rakom, ki so hkrati trpeli za depresijo so intervencije, ki temeljijo na čuječnosti, učinkovito blažile depresivne simptome.
Uspešnost zdravljenja s čuječnostjo potrjuje tudi študija18, v kateri je bilo vključenih 38 nosečnic z diagnosticirano depresijo. Rezultati prakticiranja tehnik čuječnosti so pokazali napredek v uporabi adaptivnih strategij pri regulaciji čustev in splošno boljše počutje.
Naravna zdravila za depresijo (brez antidepresivov)
Po ugotovitvah tuje študije15, obstajajo številna naravna zelišča in dodatki, ki vam lahko pomagajo pri zdravljenju depresije.
Ena najbolj znanih in najbolj razširjenih je šentjanževka, rastlina z rumenimi cvetovi, ki raste v Evropi in Severni Ameriki. Že stoletja jo uporabljajo za zdravljenje motenj razpoloženja, vključno s tesnobo in depresijo.
Drugo pogosto zelišče, ki se uporablja pri omenjeni duševni motnji, je pasijonka, ki izvira iz Severne Amerike, raste pa tudi v Južni Ameriki, Evropi, Aziji in Avstraliji. Izkazala se je za učinkovito, če jo jemljemo oralno za zdravljenje depresije ali z anksioznostjo povezanih motenj, kot so napadi panike ali obsesivno kompulzivna motnja (OKM).
Pomagajo tudi korenine baldrijana, ki jih že stoletja uporabljajo kot sredstvo za pomoč pri spanju in za lajšanje simptomov tesnobe. Včasih jo kombinirajo z meliso, da bi povečali njeno učinkovitost pri zdravljenju depresije in zmanjšali tveganje za neželene učinke.
Kljub naravnim sestavinam velja poudariti, da se je pred uživanjem potrebno posvetovati z osebnim zdravnikom.
Primerjava: Anksioznost ali depresija?
Čeprav temu ni tako, se večkrat zdi, da depresija in anksioznost pomenita enako. Za depresijo je značilno slabo, žalostno ali brezupno razpoloženje, ki traja dlje časa, za anksioznost pa so značilni nepremagljivi občutki skrbi, živčnosti in strahu.
Predlagano branje: Kaj je anksioznost (tesnoba)?
Obstaja sicer nekaj ključnih znakov oziroma simptomov, ki so skupni obema. Eden izmed teh je razdražljivost.
Možno je tudi, da imate hkrati depresijo in anksioznost. Študije namreč ugotavljajo, da se pri odraslih lahko omenjeni motnji pojavita sočasno pri 15 do 75 % posameznikih, pri otrocih in mladostnikih pa med 10 in 15 % primeri20.
Posledice in tveganja
Depresija je resna bolezen, ki lahko na neprijetne načine prizadene vas in vašo družino. Še posebej je za nas in za ljudi, ki nas obkrožajo nevarna, kadar je ne zdravimo.
Privede do čustvenih, vedenjskih in zdravstvenih težav, ki vplivajo na vse vidike vašega življenja. Nekatere težave, do katerih lahko pride zaradi depresije, so:
Alkohol in depresija
Depresija in alkoholizem sta zelo resni in pogosto, zelo povezani težavi.
Alkoholiki so izpostavljeni večjemu tveganju za depresijo. Dejansko je pri njih stopnja samomora višja kot pri ljudeh, ki ne pijejo. Alkoholiki imajo tudi višjo stopnjo anksioznosti in težav s spanjem kot tisti, ki alkohola ne uživajo22.
Depresija lahko v nekaterih primerih privede tudi do zlorabe alkohola. Ljudje, ki so depresivni, se lahko nagibajo k samozdravljenju z alkoholom ali drogami, kar lahko privede do nevarne odvisnosti.
Predlagano branje: Kaj je odvisnost?
Zloraba alkohola bo najprej vplivala na odnose z družino in prijatelji depresivne osebe. Morda se bo oddaljila od okolice ali pa se bo spravila na druge, ko se bo počutila stresno ali preobremenjeno. Morda se bodo poskušali celo popolnoma izolirati od svojih bližnjih, ker se ne bodo hoteli ukvarjati s tem, kako se počutijo.
Pogosta vprašanja
Povsem učinkovitega zdravila za depresijo ni, vendar obstaja veliko načinov zdravljenja, ki lahko izboljšajo vaše simptome in zmanjšajo njihov vpliv na vaše vsakdanje življenje.
Vplivi depresije na zdravje vašega telesa se lahko pokažejo v obliki naslednjih težav:
Depresijo je pri ljubljeni osebi dokaj preprosto prepoznati, saj so razlike v spremembah obnašanja zelo očitne. Če menite, da vaš sorodnik ali partner morda trpi za depresijo, mu lahko pomagate z nekaj ukrepi.
Najprej se z njim pogovorite o tem, kako se počuti. V kolikor se ne želijo pogovoriti jih vprašajte ali bi jim bilo dobrodošlo, če bi si privoščili nekaj prostega časa. Morda si zgolj želijo nekaj prostora samo zase. Ne glede na to, za kaj gre, se morate prepričati, da so njihove potrebe izpolnjene, preden storite kar koli drugega.
Naslednji korak je, da ste pozorni na znake depresije, kot so spremembe v spanju, spremembe v prehranjevalnih navadah, spremembe ravni energije ali razpoloženja ali občutki brezupnosti in krivde. Če se vam zdi, da nekaj ni v redu in da se simptomatika kaže že več tednov, vam priporočamo, da skupaj s svojim sorodnikom ali partnerjem razmislite o iskanju psihoterapevtskega nasveta. Povejte kako radi jih imate, kak vas skrbi za njih in jim predlagajte, da se psihoterapije udeležite skupaj z njim.
Psihoterapevti svetujemo: Družinska psihoterapija
Ne pozabite, da je depresijo mogoče pozdraviti, kar ni pomembno le zato, ker je škodljiva za osebo, ki za njo trpi, temveč tudi zato, ker lahko nezdravljena depresija prizadene tudi njene bližnje.
"Napad depresije" ni klinično priznan izraz, vendar lahko pomeni nenaden in intenziven pojav simptomov depresije.
Čeprav je to, kar čutite, resnično in realno, vendar zdravniki in strokovnjaki tega morda ne bodo imenovali "napad depresije". Ljudje z depresijo nimajo "napadov" ali nenadnih simptomov, zaradi katerih se ne morejo premikati.
Namesto tega zelo verjetno doživljate depresivno epizodo, ki lahko traja tudi do dva tedna in se lahko pojavi večkrat v življenju. Ob pojavu se simptomi poslabšajo, zdi se vam da preživljate obdobje žalosti, stresa ali žalovanja.
Homeopatija je oblika alternativne medicine, ki za zdravljenje bolezni uporablja naravne snovi. Homeopatija pri depresiji ni učinkovita, ker zdravi simptome in ne vzrokov, poleg tega je depresija zapleteno stanje, ki ga ni mogoče pozdraviti s preprostim jemanjem zdravil in prehranskih dopolnil.
Primerjalna študija23 je analizirala 18 člankov objavljenih med letoma 1982 in 2016. V vseh je bilo premalo dokazov, ki bi lahko trdno potrdili uspešnost zdravljenja depresije s homeopatijo. Nobena izmed študij ni sicer pokazala, da bi zdravljanje s homeopatijo in stanje depresije še poslabšalo.
Druga študija24, ki je testirala zdravljenje depresije s homeopatijo na vzorcu 44 pacientov, je morala zdravljenje prekiniti predčasno in zdravljenja depresije s homeopatijo NE priporoča.
Da, lahko.
Depresija lahko na več načinov privede do samomora in eden od njih je, da se počutite brezupno. Če ste v depresiji že dlje časa, si težko predstavljate, da se bodo stvari izboljšale.
Analiza študije25 je pokazala, da je izmed 364 posameznikov z diagnosticirano depresijo, 48 % pomislilo o samomoru, približno 60 ljudi oziroma kar 16 % pa je dejansko poskusilo narediti samomor.
Če ste preizkusili veliko različnih možnosti zdravljenja in nobena ni pomagala, morda ne vidite možnosti za izboljšanje stanja. To lahko privede do razmišljanja o samomoru, saj se zdi, da ni drugega izhoda iz stiske. Potrebno je poudariti, da temu ni tako. Kljub občutku brezizhodnosti obstajajo načini in dejstvo, da je vredno živeti.
Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje
Psihoterapevti svetujemo
Preberite še ostale objave
Kako deluje portal MojPsihoterapevt.si?
Psihoterapevtka ali psihoterapevt? Izbrati moškega ali žensko?
Mejna osebnostna motnja — Kako ukrepati?
Mejna osebnostna motnja — Kako ukrepati?
Motnje hranjenja
Motnje spanja
Razvojne motnje
Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj