Naši članki na portalu Psihoterapija Spoznaj so podprti z visokokakovostnimi viri in recenziranimi znastvenimi študijami. Preberite več o našem uredniškem postopku in o tem, kako zagotavljamo natančnost, zanesljivost in transparentnost naših vsebin.
Objavljeno: 4 Januar 2023 |
Posodobljeno: 30 Januar 2023
Kaj je duševna motnja?
Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.
Kaj je duševna motnja
Duševna motnja ali duševna bolezen je širok pojem, ki zajema številne bolezni. Lahko se nanaša na katero koli stanje, ki vpliva na zmožnost normalnega delovanja možganov, ne glede na to, ali gre za težave z razpoloženjem, mišljenjem ali vedenjem.
1 od 8 ljudi na svetu ima duševno motnjo1.
Vsi imamo svoje edinstvene načine razmišljanja in vedenja. Ko ti vzorci postanejo disfunkcionalni in nam povzročajo stisko ali ovirajo našo sposobnost delovanja v vsakdanjem življenju2, lahko to štejemo za duševno motnjo.
Duševne motnje so lahko tudi situacijske – na primer depresija se lahko pojavi kot posledica žalovanja, medtem ko je anskioznost lahko posledica določenih stresnih dejavnikov v vašem življenju.
Vrste duševnih motenj
Obstaja veliko različnih vrst duševnih motenj:
Anksiozne motnje
Anksiozne motnje so skupina duševnih bolezni, zaradi katerih se ljudje brez razloga in brez pravega vzroka počutijo tesnobno, prestrašeno ali zaskrbljeno. Med njimi so:
Pri ljudeh z anksioznimi motnjami se lahko pojavijo telesni simptomi, kot so potenje, slabost in glavobol. Težave imajo lahko tudi z obvladovanjem čustvenega odziva na situacije, ki pri večini ljudi ne bi veljale za ogrožajoče.
Natančen vzrok anksioznih motenj ni znan, vendar naj bi bile posledica kombinacije dejavnikov, vključno z genetiko in vplivi okolja, kot so življenjska travma, zloraba ali zanemarjanje v otroštvu.
Depresija
Depresija je duševna motnja, ki povzroča občutke žalosti, brezupa in obupa. Povzroča lahko tudi spremembe v spanju, apetitu, ravni energije in koncentraciji. Depresija lahko traja le nekaj tednov ali več mesecev.
Bipolarna motnja
Bipolarna motnja je duševna motnja, za katero so značilna ekstremna nihanja razpoloženja, energije in aktivnosti. Izraz "bipolarna" se nanaša na dva pola razpoloženja, ki ju doživljajo ljudje s to boleznijo: manijo in depresijo.
Motnje hranjenja
Motnje hranjenja so oblika duševnih motenj, ki vplivajo na način prehranjevanja. K motnjam prehranjevanja prištevamo:
Ljudje, ki trpijo zaradi motenj hranjenja, imajo običajno izkrivljen pogled na svoje telo in samopodobo. Motnje hranjenja prizadenejo tako moške kot ženske in so lahko posledica številnih dejavnikov, vključno z genetiko, osebnostnimi lastnostmi, stresnimi dejavniki v življenju, kot sta travma ali zloraba, ali preprosto želja po vitkosti.
Osebnostne motnje
Osebnostna motnja je psihološko stanje, ki se kaže v posameznikovi nezmožnosti, da bi deloval na družbeno sprejemljiv način.
Obstaja veliko različnih vrst osebnostnih motenj, vključno z:
Ljudje z osebnostnimi motnjami so lahko tudi samodestruktivni, težko obvladujejo stres in imajo težave z uravnavanjem razpoloženja.
Shizofrenija
Shizofrenija je duševna bolezen, ki lahko povzroča halucinacije, blodnje in neorganiziran govor.
Prizadene približno 1 % prebivalstva1, simptomi pa se običajno začnejo v pozni mladosti ali zgodnji odrasli dobi.
Simptomi in znaki duševnih motenj
Simptomi in znaki duševnih motenj so številni in se razlikujejo od posameznika do posameznika ter od vrste duševne motnje. Vplivajo lahko na čustva, misli in vedenje posameznikov.
Če ste na primer depresivni, se lahko počutite brezupni ali otopeli. Če imate bipolarno motnjo, lahko vaše razpoloženje niha med depresijo in manijo. Če imate shizofrenijo, lahko slišite glasove, ki vam govorijo, da poškodujete sebe ali druge.
Med najpogostejše simptome duševnih bolezni spadajo:
Vzroki in tveganja za razvoj duševne motnje
Skoraj vedno ne obstaja en sam vzrok, zakaj se duševna motnja pojavi pri posamezniku. Najpogostejši dejavniki tveganja za duševne bolezni so:
Diagnoza in diagnosticiranje duševnih motenj
Diagnosticiranje duševnih bolezni je lahko težavno. Razlog za to je, da obstaja veliko različnih vrst duševnih bolezni ter veliko različnih simptomov in vedenj, ki lahko kažejo na določeno vrsto bolezni. Pri diagnosticiranju smo strokovnjaki pozorni na naslednje korake:
1) Najprej morate upoštevati starost in spol osebe. Nekatere motnje so pogostejše pri ženskah kot pri moških (na primer obsesivno kompulzivna motnja ali mejna osebnostna motnja), druge pa pri moških in starejših ljudeh (na primer depresija). Razumevanje tega vam lahko pomaga zožiti diagnozo.
Osebe z resnimi duševnimi motnjami umrejo v povprečju približno 10 do 20 let prej kot splošna populacija6.
2) Nato razmislite o tem, kakšni simptomi se pojavljajo pri osebi.
Ti simptomi vam bodo pomagali ugotoviti, ali gre za anksiozno motnjo ali depresijo ali pa za kaj povsem drugega, na primer motnjo hranjenja ali bipolarno motnjo.
3) Nekatere duševne bolezni so posledica telesne bolezni ali pa so videti kot telesna bolezen. Na primer, depresijo lahko povzročijo težave s ščitnico, zato je celovita zdravstvena ocena, vključno s telesnim pregledom, pogosto del diagnoze duševne motnje. Vključuje lahko tudi preiskave krvi in delovanje živčnega sistema.
Pomoč pri duševnih motnjah
Pri zdravljenju duševnih motenj se je treba zavedati, da ima vsaka oseba (in motnja) svoje edinstvene potrebe in želje glede zdravljenja.
Nekatere osebe imajo morda raje psihoterapijo kot zdravila, druge pa za zdravljenje simptomov potrebujejo tako psihoterapijo kot zdravila.
Pomembno je tudi, da se o svojem stanju in možnostih zdravljenja izobražujete. Raziskava iz priznane Univerze v Cambridge-u utemeljuje, da lahko tehnike samopomoči pomembno izboljšajo kvaliteto življenja oseb z duševnimi motnjami5.
Na spletu je na voljo veliko virov, vključno s spletnimi stranmi, forumi in podpornimi skupinami za tiste, ki trpijo zaradi različnih duševnih motenj.
Pogovor o svojih občutkih vam lahko pomaga, da se boste počutili manj osamljene. Pogovor z družinskim članom, prijateljem ali partnerjem lahko pomembno vpliva na odpravljanje motenj v duševnem stanju. V kolikor nimate nikogar, ki bi mu zaupali ali pa se sramujete pogovora z bližnjim, lahko na pomoč pristopite k priznanemu psihoterapevtu.
Izbirate lahko med:
Ne glede na to, kakšen pristop izberete, poskrbite, da vas bo zdravnik redno pregledoval in preverjal ali načrt zdravljenja deluje v vašo korist.
Pogosta vprašanja
Duševna motnja je lahko resna in je ponavadi ni mogoče odpraviti samo z močno voljo. To še ne pomeni, da si ne morete pomagati brez zdravil ali psihoterapije.
Duševno motnjo lahko zdravimo na različne načine, najboljši način zdravljenja pa je odvisen od tega, kakšno vrsto motnje imate.
Zanemarjanje zdravljenja duševnih motenj lahko negativno vpliva na vaše otroke. Težave se lahko pojavijo pri navezovanju stika z otrokom, ki lahko vodi do težav v razvoju, socializaciji s sovrstniki in uspeha v šoli7.
Ljudje lahko duševno motnjo stabilizirajo samo z zdravili, vendar se ne smejo zanašati samo na zdravila. Zdravila so le del sheme zdravljenja duševne bolezni in ne smejo nadomestiti terapije ali drugih oblik zdravljenja.
Duševna bolezen je kronična motnja, saj lahko traja vse življenje. To vsekakor ne pomeni, da je nekaterih simptomov ni mogoče zdraviti. Čeprav so nekatere duševne motnje trajnejše od drugih – kot sta shizofrenija in depresija, obstaja tudi veliko vrst duševnih bolezni, ki jih je mogoče zdraviti in obvladovati z zdravili ali psihoterapijo.
Duševna motnja ni samo v vaši glavi, kar je pogosto napačno prepričanje. Duševne bolezni so resnična, fizična stanja, ki vplivajo na možgane in telo.
Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje
Psihoterapevti svetujemo
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Izboljšajte razmerje z
branjem naslednjih objav
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Duševno zdravje in
razvoj otrok
Motnje prehranjevanja
in motnje spanja
Motnje hranjenja
Motnje spanja
Razvojne motnje
Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj