Objavljeno: 3 Januar 2023 |
Posodobljeno: 5 Februar 2023

Kaj je nasilje?

Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.

Strokovno pregledala: Helena Hošpel, psihoterapevtka

Nasilje | Psihoterapija Spoznaj

Kaj je nasilje

Nasilje je dejanje, s katerim povzročimo škodo osebi ali njeni lastnini. Lahko je namerno ali nenamerno, fizično ali čustveno. Nasilje se pogosto uporablja kot sredstvo za neposredno ali posredno uveljavljanje moči nad drugo osebo.


Izraz nasilje se lahko uporablja tudi za opis grožnje z nasiljem. To vključuje grožnje s telesno poškodbo ali smrtjo, pa tudi grožnje s psihično škodo, kot sta ponižanje ali izobčenje. Nasilje lahko izvajajo posamezniki nad posamezniki ali skupine nad skupinami.

Znaki nasilja v odnosu

Če sumite, da ste morda žrtev nasilja, potem je dobro, da ste pozorni na naslednje znake:

  • Nasilna oseba vedno opravičuje svoje vedenje in krivi vas. Te osebe ne želijo prevzemati odgovornosti za svoja dejanja in nenehno prelagajo krivdo na nekoga drugega.

  • Iz vas se norčuje ali vas ponižuje pred drugimi. To je način, da se sami počutijo bolje, vi pa se zaradi tega počutite slabše.

  • Imate občutek, da vam ta oseba uničuje samozavest. Po daljšem času bivanja z njo ali njim se lahko začnete spraševati, ali so vaše lastne misli in občutki sploh pomembni.

  • Nenehno kritizirajo vaš videz ali vedenje, nikoli pa ne ponudijo nobene pozitivne povratne informacije o tem, kaj jim je na vas všeč ali zakaj jih sploh privlačite (če sploh).

  • Oseba uporablja taktike ustrahovanja, kot so grožnje ali nasilje nad drugimi. Velikokrat vas ustrahujejo, če od vas ne dobijo tistega, kar želijo.

Nasilje v družini

Pri družisnkem nasilju gre za vzorec vedenja, ki se uporablja za pridobivanje moči in nadzora nad družinskim članom in ima lahko več oblik: fizično nasilje, grožnje in ustrahovanje, čustveno nasilje, spolni napad, zanemarjanje in ekonomsko nasilje.

Po ugotovitvah študije, je v življenjski izpostavljenosti nasilja kar 40,4 % posameznikov in posameznic1.

Zakaj pride do nasilja v družini?

Razlogov je več:

  • Možnost je, da ima eden od družinskih članov nezdravljeno duševno motnjo, na primer bipolarno motnjo ali shizofrenijo 
  • Lahko gre za nasilneža, ki ga je oblikovalo negativno okolje
  • Težave z odvisnostjo in uporabo psihoaktivnih snovi (alkohola ali drog)
  • Nasilnež je lahko nekdo, ki meni, da mu kot otroku niso dali orodij za učinkovito komunikacijo, zato ne ve, kako naj to počne zdaj ko je odrasel

Približno vsaka tretja ženska in vsak deseti moški, star 18 let ali več, doživlta nasilje v družini2.

Nasilje v družini se lahko pojavlja med intimnimi partnerji (kot sta zakonca ali partnerja), med starši in otroki, med sorojenci ali drugimi družinskimi člani in celo med člani razširjene družine, ki ne živijo skupaj.

Nasilje nad otroki

Nasilje oziroma zloraba otrok je vsako dejanje ali dopustitev dejanja, ki povzroči škodo ali nevarnost škode otroku. Lahko je fizična, čustvena ali spolna. Lahko je tudi zanemarjanje, kar pomeni, da nekdo otroku ne zagotovi oskrbe in podpore, ki ju potrebuje, da bi v celoti izkoristil svoje zmožnosti. Zloraba otrok se lahko zgodi doma, v šoli ali drugje.

Nasilje otrok je resen problem, ki prizadene 45 milijonov otrok po vsem svetu2.

Do zlorabe otrok pride, kadar nekdo škoduje otroku na kakršen koli način, ki povzroča telesno, duševno ali čustveno škodo. To vključuje naslednje stvari:

  • Udarjanje
  • Žganje
  • Stradanje
  • Onemogočanje srečevanja z družinskimi člani ali prijatelji
  • Spolno nasilje

Priporočamo: Psihoterapija za otroke in mladostnike 


Nasilje v življenju otrok pogosto moti njihov proces šolanja ter škoduje kakovosti njihovih izobraževalnih izkušenj in rezultatov. Zlorabe, ki jih doživljajo otroci, lahko povzročijo čustvene travme, fizične in psihološke ovire pri učenju ter moteče vedenje v šoli7.

Nasilje nad ženskami

Izraz "zloraba žensk" se nanaša na širok spekter dejanj, ki se uporabljajo za nadzor in prevlado nad ženskami. Gre za svetovni problem, ki prizadene 1 od 4 žensk2 in vključuje fizično, spolno, psihično in čustveno nasilje s strani intimnega partnerja ali družinskega člana.

K nasilju nad ženskami prištevamo:

  • Zasledovanje
  • Grožnje z nasiljem ali smrtjo
  • Izolacija od prijateljev in družinskih članov
  • Prisilna spolnost ali nosečnost
  • Besedne žalitve, katerih namen je ponižati samopodobo ženske (in ji dati občutek ničvrednosti)
  • Prisilna uporaba drog ali alkohola kot načina nadzora nad vedenjem ženske

Rezultati raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice iz leta 2014 so pokazali, da je po 15. letu starosti 22 % slovenskih žensk doživelo fizično in/ali spolno nasilje. Poleg tega je bilo 14 % žensk v Sloveniji zasledovanih, 44 % žensk v Sloveniji pa je doživelo spolno nadlegovanje4.

Raziskava je pokazala, da največje tveganje za poškodbe zaradi nasilja v družini obstaja pri ženskah, katerih partnerji5:

  • Zlorabljajo alkohol ali droge
  • So brezposelni ali občasno zaposleni
  • Imajo manj kot srednješolsko izobrazbo
  • So bivši možje ali bivši partnerji teh žensk

Ženske, ki so jih partnerji zlorabljali, se pogosto počutijo osamljene v svojih izkušnjah in se bojijo poiskati pomoč, ker jih je strah obsojanja. Zloraba in nasilje nad ženskami se lahko zgodita vsaki posameznici v vseh starostnih obdobjih.

Na podlagi analize 750 žensk, je statistika raziskave pokazala, da je po 15. letu starosti več kot polovica žensk (56,6 %) doživela eno od oblik nasilja, od tega 49,3 % psihično, 23 % fizično, 14,1 % ekonomsko in 6,5 % spolno nasilje4


V večini primerov (90,8 %) so povzročitelji nasilja moški, ki se nasilno vedejo že od 14. leta dalje. Raziskava je pokazala, da se nasilje lahko začne kadar koli - od zgodnjega otroštva do pozne starosti, v nekaterih primerih pa traja vse življenje4.

Nasilje v šoli in med vrstniki

Nasilje v šoli je širok pojem, ki se nanaša na vse vrste nasilja v šolskem okolju. To lahko vključuje ustrahovanje, pretepanje med učenci, samomor ali katero koli drugo vrsto nasilja, ki se zgodi v šolskem okolju.

O nasilju v šoli v Sloveniji je poročalo kar 21.1 % srednješolk in 6.0 % srednješolcev8.

Šolsko nasilje med vrstniki ima lahko več oblik: 

  • Fizično ustrahovanje
  • Verbalno žaljenje
  • Vandalizem
  • Širjenje govoric o nekom
  • Objavljanje bolečih stvari o nekom na spletu ali na socialnih omrežjih
  • Izključevanje nekoga iz dejavnosti
  • Kraja stvari drugega učenca
  • Namerno poškodovanje lastnine
  • Uničevanje šolske lastnine
  • Udarjanje ali brcanje drugih ljudi (tudi če gre le za igranje)

V zadnjih letih se je povečalo zavedanje o problematiki ustrahovanja v šolah – povečala so se prizadevanja za zagotavljanje podpore učencem, ki se morda srečujejo s tovrstnimi težavami. 


Vendar to ne pomeni, da so šole imune na primere ustrahovanja, ki se dogajajo med njihovimi zidovi. Šole naj bi bile varni prostori, kjer se lahko otroci učijo in rastejo, ne da bi jim bilo treba skrbeti, da jih bodo drugi učenci napadli ali poškodovali njihovo lastnino. 


Pomembno je, da so učitelji in upravni delavci pozorni na znake, ki bi lahko nakazovali na nasilje. Da so pozorni na spremembe v vedenju učencev (nenaden padec ocen ali obiskovanja pouka) in telesne poškodbe (ureznine/poškodbe).

Nasilje na delovnem mestu in s strani tretjih oseb

Izraz "nasilje na delovnem mestu" označuje vsako grožnjo ali škodljivo dejanje, ki vpliva na zdravje, varnost ali dobro počutje zaposlenega.

Nasilje na delovnem mestu je lahko stalna grožnja, ki povzroča stres in tesnobo, ali pa gre za enkraten dogodek, ki povzroči poškodbo.

Nasilje na delovnem mestu lahko privede do izgube produktivnosti, večje odsotnosti z dela in višjih stroškov zdravljenja. Strah pred nasiljem vpliva tudi na moralo in produktivnost zaposlenih.

Vse o travmi: Kaj je travma? 


Najpogostejša oblika nasilja na delovnem mestu je verbalna zloraba. Besedna zloraba lahko vključuje neposredne grožnje, kot je "ubil te bom", ali posredne grožnje, kot je "odpuščen si". Vključuje lahko tudi žalitve in žaljive pripombe o rasi, spolu, veroizpovedi ali spolni usmerjenosti osebe.


Druga pogosta oblika nasilja na delovnem mestu je spolno nadlegovanje, ki vključuje neprimerne dotike in spolne namige drugi osebi.


Delodajalci lahko nasilje na delovnem mestu najbolje preprečijo tako, da zaposlene usposobijo, kako prepoznati in se ustrezno odzvati na morebitne nasilne situacije.

Dolgotrajne posledice nasilja

Vsakodnevno nasilje lahko vpliva na življenje, zdravje in dobro počutje ljudi. Pri posameznikih – žrtvah nasilja, se lahko razvijejo naslednje težave:


Nasilje v otroštvu je glavni dejavnik pri razvoju posttravmatske stresne motnje (PTSM). Ta se po ugotovitvah ene študije razvije veliko prej v družinah, kjer je nasilje prisotno, možne pa so tudi višje stopnje depresije in anksioznosti6.

Pomoč za nasilje

Če ste žrtev nasilja v družini, lahko poiščete pomoč na naslednjih nacionalnih telefonskih številkah za nasilje v družini:

SOS telefon za žrtve n asilja: 080 11 55

TOM Telefon za otroke in mladostnike: 116 111 (med 12:00 in 20:00 uro)

Ženska svetovalnica in krizni center: 031 233 211

Slovenska Policija: 113 (24/7)

Slovenska policija je ena glavnih služb, ki se odziva na primere nasilja v družini. Dogodek nasilja v družini lahko prijavi kdor koli – žrtev, otrok, mladoletnik, nevladna organizacija, zasebnik ali državni organ4


Nekateri poklici in subjekti (vrtci, šole in zdravstvene ustanove, npr. zdravniki, terapevti, psihiatri itd.) so dolžni prijaviti takšen incident policiji, kadar so žrtve otroci4.

Psihoterapija za nasilje

Psihoterapija vam lahko v primeru nasilja pomaga na več načinov.


Ljudje, ki so bili žrtve nasilja v družini, lahko s pogovorom o svojih izkušnjah z usposobljenim psihoterapevtom predelajo svoje občutke in pridobijo pogled na to, kako in zakaj je do nasilja sploh prišlo. To jim lahko pomaga razumeti, zakaj doživljajo simptome, kot sta tesnoba ali depresija, in kako lahko te simptome odpravijo.


Terapevt bo prisluhnil vašim izkušnjam in vam jih pomagal predelati. Morda vam bo zastavljal vprašanja o vaši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, z namenom pridobivanja vpogleda na celotno dogajanje. Pomagal vam bo tudi, da se naučite, kako se spoprijeti s situacijami, preden vam uidejo izpod nadzora.


Psihoterapija je široko področje in obstaja veliko različnih vrst zdravljenja, ki so lahko učinkovite pri obravnavi nasilja v družini. Med njimi so individualna psihoterapija, družinska psihoterapija in partnerska psihoterapija.

Za vas smo pripravili tudi sezname preverjenih in zasljivih psihoterapevtov, ki vam bodo znali svetovati pri spopadanju z zlorabo in vam pomagali pri predelovanju travme:

Prepoved približevanja

Prepoved približevanja je sodna odredba, ki se lahko izda za zaščito pred osebo, ki vas nadleguje ali vam grozi.


Prepoved približevanja lahko dobite zase ali za nekoga drugega. Pomembno si je zapomniti, da prepoved približevanja ne pomeni, da bo policija aretirala osebo, proti kateri je izdana. Namesto tega pomeni, da se mora zadevna oseba držati stran od vas in vaše družine, če tega ne stori, bo aretirana in obtožena kršitve pogojev prepovedi približevanja.


Zakon o kazenskem postopku (ZKP) kot Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) zahtevata, da se opravi ocena tveganja in se po potrebi storilca odstrani iz prebivališča ter izda prepoved približevanja. 


Najprej ustno, nato pa v šestih urah pisno. Odredba velja 48 ur, njeno zakonitost pa samodejno preveri preiskovalni sodnik (sodišče), ki o tem izda posebno odločbo in lahko veljavnost prepovedi približevanja tudi podaljša na 15 dni. Na zahtevo žrtve se lahko odredba podaljša na 60 dni4.

Prepoved približevanja se lahko izreče za največ 12 mesecev4.

V odredbi o prepovedi približevanja je določena dovoljena oddaljenost od kraja, kjer se žrtev nahaja (zaščiteni so tudi kraji, kjer žrtev živi, dela, študira ali se dnevno giblje), storilcu pa je prepovedano ustrahovanje žrtve prek komunikacijskih sredstev4.

Pogosta vprašanja

Znanec ali znanka je žrtev nasilja. Kako ji pomagati?

Če je vaš bližnji žrtev nasilja, je zelo težko vedeti kako ukrepati in kaj storiti. Tukaj je nekaj nasvetov za pomoč v tem težkem obdobju:

  1. Najprej se spomnite, da za to niste krivi vi. Če je bil vaš prijatelj ali družinski član napaden, to ni posledica nečesa, kar ste storili ali niste storili. Na to preprosto nimate vpliva.
  2. Bodite z njimi. Dajte jim vedeti, da ste jim na voljo in da se lahko na vas zanesejo.
  3. Naj vedo, da je v redu, če so razburjeni in jezni, in da lahko ta čustva izrazijo, ne da bi jih kdo obsojal ali kritiziral. Predlagate lahko celo načine varnega izražanja jeze, na primer pisanje dnevnika ali tek (ali katere koli druge dejavnosti, ki vaši ljubljeni osebi najbolj ustrezajo).
  4. Spodbujajte svojo ljubljeno osebo, da poišče pomoč strokovnjakov - ne glede na to, ali se bo odločila za individualno ali skupinsko terapijo, bo pogovor z nekom, ki ima izkušnje z delom z ljudmi, ki so doživeli travmo, izredno pomagal pri procesu zdravljenja in čimprejšnji vrnitvi vaše ljubljene osebe v ustaljeno življenjsko pot.

Pomembno je tudi, da si zapomnite, da je sicer mamljivo prevzeti vlogo zaščitnika, vendar je včasih bolje, da naredite korak nazaj. Če ste v nevarnosti zaradi odnosa z osebo, ki je bila poškodovana, ali če vas skrbi za njeno dobro počutje, potem bo morda zanjo bolje, da jo ali ga pustite pri miru. 

Zakaj partnerji postanejo nasilni?

Partnerji postanejo zlorabljajoči zaradi različnih razlogov. Nekatere je težko natančno opredeliti, veliko pa jih je povezanih z izkušnjami in travmami iz otroštva.

Včasih zato, ker so bili sami zlorabljeni in svojo bolečino izživljajo na partnerju ali družinskem članu. Včasih zato, ker imajo duševno bolezen, zaradi katere mislijo, da počnejo oni ali osebe, ki jih obkrožajo, kaj narobe.

Včasih je vzrok lahko tudi v tem, da je nasilnež negotov v svoje življenje in potrebuje nekoga, da se bo počutil bolje. Morda pa želi le nadzorovati nekoga drugega.

Ne glede na razlog pa za zlorabo ni opravičila. V kolikor ste žrtev nasilja, to nemudoma sporočite instituacijam, ki vam bodo pomagale.

Kaj preprečuje partnerjem, da bi prijavili zlorabo?

Pri nasilju v družini obstaja več dejavnikov, ki lahko žrtvam preprečijo, da bi prijavile zlorabo - bodisi fizično ali čustveno. 

Eden od njih je dejstvo, da morda ne razumejo jasno, kaj je zloraba in kaj ne. V nekaterih primerih se partnerja ne zavedata, da je v njunem razmerju sploh prišlo do problema.

Drug dejavnik, ki partnerjem preprečuje, da bi prijavili zlorabo, je prepričanje, da je partnerjevo vedenje sprejemljivo in normalno.

Eden izmed razlogov je tudi, da so na svojega partnerja preveč navezani (bodisi čustveno, finančno ali na kak drug način). Mislijo, da bo partner, če bodo to prijavili, prišel v težave in morda celo v zapor (ali izgubil skrbništvo nad otroki).

Razlog je lahko tudi sram: Sram jih je zaradi tega, kar se je zgodilo. Morda se počutijo krive, ker se niso prej postavili zase in preprečili nasilje. Bodisi jih je sram, ker jih drugi vidijo kot šibke ali ranljive.

Kako lahko ugotovite, ali ste v nasilnem odnosu?

Če ste v nasilnem razmerju, lahko to hitro ugotovite, če se vprašate: Ali se počutim varno?

 Če se ne počutite varne in ljubljene, potem zelo verjetno ste žrtev nasilnega odnosa.

Če se vaš sorodnik ali partner nenehno norčuje iz vas in vas žali, je to znak zlorabljajočega odnosa. Če vas zaničuje in ponižuje, je čas, da odidete.

Kako prepoznati narcistično zlorabo?

Narcistična zloraba je oblika čustvene zlorabe, ki vključuje sistematično spodkopavanje žrtvinega samospoštovanja. Težko jo je odkriti, vendar je nekaj znakov, na katere morate biti pozorni.

Prvič, narcis je pogosto izjemno očarljiv in karizmatičen. Odlično zna poskrbeti, da se boste počutili posebno, in zelo se bo trudil, da boste verjeli, da ima v mislih vaše najboljše interese. To je del načina, kako vas pripravijo do tega, da jim zaupate – šele potem vas prizadenejo.

Drugič, narcisi pogosto iščejo ljudi, ki so ranljivi in negotovi, saj vedo, da bodo ti ljudje lažje prenašali njihov samovšečni karakter. Če ste nedavno doživeli travmo ali ste v preteklosti trpeli za depresijo ali tesnobo, je pomembno, da pazite, komu zaupate svoje osebne podatke in občutke.

Tretjič, če se vam nekdo zdi preveč dober, da bi bil resničen, je to verjetno zato, ker poskuša manipulirati z vami.

Narcistična zloraba se lahko kaže tudi kot pomanjkanje skrbi za vaše potrebe in želje – če nekdo nenehno daje prednost svojim potrebam pred vašimi, je pomembno, da to opazite in o takšnem odnosu razmislite.

Kako lahko žrtve nasilja v družini popravijo svoje duševno zdravje in izboljšajo svoje počutje?

Zdravljenje po nasilju v družini je lahko dolgotrajno in težavno, vendar ni nemogoče.

Vedeti morate, da je vaš proces zdravljenja odvisen le od vas – nihče drug vam ne more povedati, kaj morate storiti ali kako ozdraveti. Stvari se morate lotiti s svojim lastnim tempom. 

Nekateri ljudje se odločijo, da se obrnejo na prijatelje in družino, drugi raje ohranijo svojo izkušnjo v zasebnosti. Pomembno je, da najdete način, kako se sprijazniti s svojo preteklostjo, ki vam osebno najbolj ustreza.

Obstaja veliko načinov zdravljenja zaradi nasilja v družini, tukaj pa je nekaj predlogov:

Prepričajte se, da imate dober podporni sistem prijateljev, družinskih članov in/ali sodelavcev, s katerimi se počutite varne, ko delite svojo izkušnjo. Imeti nekoga, ki ve, kaj se je zgodilo in ki vas bo poslušal brez obsojanja, je lahko v tem obdobju v veliko pomoč.

Poiščite pomoč pri strokovnjakih za duševno zdravje – na primer pri psihoterapevtih, ki so specializirani za pomoč ljudem pri zdravljenju travm in zlorab.

Kako je tehnologija spremenila nasilje v družini?

Tehnologija je v marsičem spremenila nasilje v družini.

Eden od najbolj očitnih razlogov je, da storilcem omogoča, da zlahka najdejo in izrabijo informacije o tem, kako izvesti nasilje. Tehnologijo lahko uporabijo tudi za iskanje žrtev, tako da poiščejo njihove osebne podatke, pogosto prek družbenih omrežij.

Druga sprememba je, da je tehnologija omogočila ljudem, ki so žrtve nasilja, da lažje poiščejo pomoč. To lahko storijo tako, da nekoga pokličejo ali pošljejo elektronsko ali besedilno sporočilo, namesto da bi morali poiskati varen izhod iz svojega doma ali stanovanja in se nato odpraviti nekam, kjer se lahko svobodno pogovorijo. Takšen podvig je lahko za nekoga, ki mu grozi partner ali družinski član, izjemno težaven.

Znanstveno podprto
OpenClose
Literatura
OpenClose
Viri
OpenClose

Avtorica objave: Ana Kastelic, BA. pth. 

Strokovno pregledal: Helena Hošpel, psihoterapevtka

Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje

Psihoterapevti svetujemo

Kaj je depresija? — Vse o depresiji

Kaj je depresija? — Vse o depresiji Preberite več

Odkrijte učinkovite načine za obvladovanje in zdravljenje depresije

Ste anksiozni?

Ste anksiozni? Preberite več

Naučite se učinkovitih tehnik za obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Kaj je psihoterapija?

Kaj je psihoterapija? Preberite več

Pridobite samozavedanje čustev in osebnostno rast s psihoterapijo

Izboljšajte razmerje z
branjem naslednjih objav

Ste bili prevarani?

Ste bili prevarani? Preberite več

Vse o nezvestobi in kako odpraviti bolečino zaradi prevare v vašem odnosu

Je vaš partner bipolaren?

Je vaš partner bipolaren? Preberite več

Ali vi ali vaš partner hitro menja razpoloženje? Preberite več in prepoznajte bipolarno osebo

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Vse o zdravem partnerskem odnosu

Vse o zdravem partnerskem odnosu. Preberite več

Vse o partnerskem odnosu, pomenu komunikacije in pogostih vzrokih toksičnega razmerja

Duševno zdravje in
razvoj otrok

Kaj je ADHD?

Kaj je ADHD? Preberite več

Obvladajte motnjo ADHD in izboljšajte vsakodnevno delovanje

Imate avtista? — Vse o avtizmu

Imate avtista? — Vse o avtizmu Preberite več

Preberite kako prepoznati otroka z avtizmom in kako mu pomagati

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Motnje prehranjevanja
in motnje spanja

Kaj je anoreksija?

Kaj je anoreksija? Preberite več

Poiščite zdravljenje in podporo za anoreksijo

Kaj je bulimija?

Kaj je bulimija? Preberite več

Poiščite zdravljenje in podporo za bulimijo

Kaj je motnja prenajedanja?

Kaj je motnja prenajedanja? Preberite več

Premagajte prenajedanje ali prenajedanje in izboljšajte svoj odnos do hrane.

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Ste v stanju nespečnosti?

Imate nespečnost? Preberite več

Premagajte nespečnost in si zagotovite dober nočni počitek

Ste se znašli
v duševni stiski?

Psihoterapija vam lahko zagotovi podporo in orodja, ki jih potrebujete za obvladovanje čustev in izboljšanje splošnega počutja.

Odgovorili bomo v roku 12-24 ur.

Psihoterapija Spoznaj

Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj

Spletna stran in SEO optimizacija: osvojisplet.si