Naši članki na portalu Psihoterapija Spoznaj so podprti z visokokakovostnimi viri in recenziranimi znastvenimi študijami. Preberite več o našem uredniškem postopku in o tem, kako zagotavljamo natančnost, zanesljivost in transparentnost naših vsebin.
Objavljeno: 3 Januar 2023 |
Posodobljeno: 30 Januar 2023
Kaj je osebnostna motnja?
Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.
Kazalo vsebine članka
Kaj je osebnostna motnja
Osebnostna motnja je stanje, pri katerem je osebnost posameznika tako toga in neprilagodljiva, da ima težave v vsakdanjem življenju.
Osebe z osebnostnimi motnjami se težko prilagajajo družbenim normam, pogosto imajo težave z vzdrževanjem odnosov in se ponavadi upirajo zdravljenju.
Večina osebnostnih motenj se začne že v najstniških letih, pojavljajo pa se v različnih oblikah1. V srednjih letih lahko znaki nekaterih motenj postanejo manj jasni.
Vrste in kategorije osebnostne motnje
Peta izdaja Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (DSM-5) opredeljuje 3 skupine osebnostnih motenj, ki temeljijo na skupnih značilnostih.
Na podlagi 10 različnih študij izvedenih na skupno 113.998 posameznikih, se osebnostne motnje pojavljajo med 5.53 % in 7.23 % posameznikih v populaciji6.
Skupina A
Po DSM-5 so osebnostne motnje skupine A opredeljene kot "osebnostne motnje, za katere je značilno dramatično, pretirano čustveno ali nestanovitno vedenje".
DSM-5 tudi navaja, da se te motnje običajno diagnosticirajo v mladostništvu in zgodnji odrasli dobi, lahko pa se diagnosticirajo tudi pozneje v življenju.
Po ugotovitvah raziskave ima osebnostne motnje skupine A približno 3.8 % populacije7.
Osebnostne motnje iz skupine A vključujejo:
Skupina B
Za osebe z osebnostnimi motnjami skupine B je značilno impulzivno vedenje, kar lahko povzroči težave v družini, s prijatelji, na delovnem mestu in v družbenih odnosih.
Ocene raziskave kažejo, da ima osebnostne motnje skupine B približno 2.8 % populacije7.
V skupino B prištevamo naslednje 4 osebnostne motnje:
Skupina C
Za osebnostne motnje skupine C po DSM-5 je značilno tesnobno in prestrašeno vedenje.
Vse o tesnobi: Kaj je anksioznost oziroma tesnoba?
Raziskava je pokazala, da ima osebnostne motnje skupine C približno 5 % populacije7.
V skupino C prištevamo naslednje 3 tipe osebnostne motnje:
Znaki in simptomi osebnostnih motenj
Zaradi 10 različnih vrst osebnostnih motenj ima vsaka svoje značilne znake in simptome. V splošnem pa imajo ljudje z osebnostnimi motnjami dve skupni težavi:
Vzroki za pojav osebnostnih motenj
Osebnostne motnje niso posledica enega samega dejavnika, ampak večih dejavnikov, ki se lahko prepletajo in delujejo skozi čas.
Eden od dejavnikov, ki lahko prispeva k osebnostnim motnjam, je genetika. Če imate v družini družinskega člana z osebnostno motnjo, obstaja večja verjetnost, da jo boste razvili tudi sami.
Drug dejavnik, ki lahko prispeva k osebnostnim motnjam, je travma ali zloraba v otroštvu2. Travme iz otroštva lahko povzročijo težave z uravnavanjem čustev in samopodobo, zaradi česar se lahko nekdo v odrasli dobi težko spopada z vsakdanjim življenjem. Če ste bili v otroštvu zlorabljeni ali žrtev nasilja, se s terapevtom posvetujte o tem, kako te občutke predelati.
Drug pogost vzrok za osebnostne motnje je okolje v katerem ste odraščali1. Če se znajdete (ali ste se znašli) v okolju, kjer se spodbujajo negativna vedenja, obstaja večja možnost, da se bodo ta vedenja obdržala z vami tudi v odrasli dobi in morda privedla do diagnoze osebnostne motnje.
Kdo je “osebnostno moten”
Osebnostna motnja se lahko zgodi vsakomur. Za osebe z osebnostno motnje je značilen dolgoročni vzorec razmišljanja, čustvovanja in vedenja, ki se razlikuje od pričakovanj njegove kulture in/ali družine.
Te osebe imajo lahko težave pri vzpostavljanju odnosov in empatiji do drugih.
Osebe z osebnostno motnjo si običajno ne morejo pomagati same. Morda se niti ne zavedajo, da imajo težave. Dobra novica je, da je za osebe z osebnostnimi motnjami na voljo veliko možnosti zdravljenja.
Preventiva in zdravljenje pri osebnostnih motnjah
Osebnostne motnje se zdravijo na različne načine, vendar sta zraven samopomoči najpogostejši metodi psihoterapija4 in zdravlje nje z zdravili. Nekatere strategije samopomoči vključujejo:
Pomoč s psihoterapijo
Najpogostejša vrsta zdravljenja osebnostnih motenj je psihoterapija, ki vključuje kognitivno vedenjsko terapijo5 in dialektično vedenjsko terapijo.
Druge oblike zdravljenja vključujejo družinsko terapijo, skupinsko terapijo ali terapijo parov.
Poleg pogovora o svojih težavah se osebe naučijo tudi, kako se spopasti s svojimi simptomi in kako ravnati v situacijah, ki jih poslabšajo. Terapevt jih tudi nauči, kako razviti zdrave odnose z drugimi in kako upravljati svoje vedenje, da ne bo povzročalo težav njim samim ali drugim.
Izberete lahko katerega izmed priznanih psihoterapevtov:
V kolikor ne živite v katerem izmed naštetih mest ali si želite psihoterapevta obiskovati bolj oddaljeno, lahko ponudbo terapevtov preverite v drugih 80+ krajih po Sloveniji.
Pomoč z zdravili
Nekaterim ljudem lahko terapevt za pomoč pri zdravljenju njihovih simptomov daje tudi zdravila, ki pa ne pomagajo vedno.
Preden posegate po zdravilih, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Zdravila lahko pomagajo zmanjšati tesnobo ali depresijo, ki sta pri ljudeh z osebnostnimi motnjami pogosto prisotni.
Pri osebnostnih motnjah zdravila večinoma ne pomagajo v dovolj veliki meri. Nekatera zdravila pomagajo zgolj pri stanjih, ki spremljajo osebnostno motnjo, najpogosteje torej pri depresiji ali tesnobi. Glede na to, kako se nekdo počuti, mu lahko zdravnik predpiše eno ali več naslednjih zdravil:
Zdravila proti tesnobi pomagajo pri tesnobi, razdražljivosti in težavah s spanjem.
Pomoč s čuječnostjo
Ali lahko čuječnost pomaga pri zdravljenju osebnostnih motenj?
Čuječnost pomaga, da se bolje zavedate, kaj se dogaja v vašem umu in telesu, kar vam omogoča, da pridobite nadzor nad svojimi mislimi in dejanji. To vam lahko pomaga razviti sposobnost boljšega obvladovanja čustev in impulzov.
Po podatkih študije, je zdravljenje, ki temelji na čuječnosti, pokazalo učinkovitost pri antisocialni, mejni, izogibajoči, paranoidni in obsesivno kompulzivni osebnostni motnji4.
Preberi več: Kaj je čuječnost?
Čuječnost pomaga tudi ljudem z osebnostnimi motnjami, da se naučijo bolj zdravega odnosa do drugih, saj jih uči, kako biti bolj sočutni do sebe in do drugih.
Pogosta vprašanja
Normalno je, da ste zaskrbljeni zaradi svojca, ki ima morda osebnostno motnjo, še posebej, če o tem ne želi govoriti ali poiskati pomoči.
Pomembno pa je, da se zavedate, da je tukaj vaša moč deloma omejena in da lahko storite le toliko, da ste mu na voljo kadar vas potrebuje. Nikogar ne morete prisiliti, da poišče pomoč in od njih bo odvisno, ali si bodo svoje duševno stanje priznali in ali se bodo odločili za zdravljenje ali ne.
Če menite, da vaš prijatelj potrebuje pomoč in vam zaupa, mu ponudite, da se boste obiska pri psihoterapevtu udeležili z njim.
Osebnostne motnje so ozdravljive, vendar jih je težko diagnosticirati in še težje zdraviti. Če ima vaš prijatelj osebnostno motnjo, bo morda potreboval pomoč od več kot enega vira – od psihiatra, ki mu postavi diagnozo, in psihoterapevta, ki mu bo pomagal obvladovati simptome.
Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje
Psihoterapevti svetujemo
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Izboljšajte razmerje z
branjem naslednjih objav
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Duševno zdravje in
razvoj otrok
Motnje prehranjevanja
in motnje spanja
Motnje hranjenja
Motnje spanja
Razvojne motnje
Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj