Objavljeno: 3 Januar 2023 |
Posodobljeno: 30 Januar 2023

Kaj je osebnostna motnja?

Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.

Strokovno pregledal: Ignac Schmidt, klinični psiholog

Osebnostna motnja | Psihoterapija Spoznaj

Kaj je osebnostna motnja

Osebnostna motnja je stanje, pri katerem je osebnost posameznika tako toga in neprilagodljiva, da ima težave v vsakdanjem življenju.

Osebe z osebnostnimi motnjami se težko prilagajajo družbenim normam, pogosto imajo težave z vzdrževanjem odnosov in se ponavadi upirajo zdravljenju.

Večina osebnostnih motenj se začne že v najstniških letih, pojavljajo pa se v različnih oblikah1. V srednjih letih lahko znaki nekaterih motenj postanejo manj jasni.

Vrste in kategorije osebnostne motnje

Peta izdaja Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (DSM-5) opredeljuje 3 skupine osebnostnih motenj, ki temeljijo na skupnih značilnostih.

Na podlagi 10 različnih študij izvedenih na skupno 113.998 posameznikih, se osebnostne motnje pojavljajo med 5.53 % in 7.23 % posameznikih v populaciji6.

Skupina A

Po DSM-5 so osebnostne motnje skupine A opredeljene kot "osebnostne motnje, za katere je značilno dramatično, pretirano čustveno ali nestanovitno vedenje".

DSM-5 tudi navaja, da se te motnje običajno diagnosticirajo v mladostništvu in zgodnji odrasli dobi, lahko pa se diagnosticirajo tudi pozneje v življenju.

Po ugotovitvah raziskave ima osebnostne motnje skupine A približno 3.8 % populacije7.

Osebnostne motnje iz skupine A vključujejo:

  • Paranoidna osebnostna motnja - zanjo je značilno skrajno nezaupanje do drugih, vključno s prijatelji in družinskimi člani. Z motnjo se bori približno 0.97 % celotne populacije6.

  • Shizoidna osebnostna motnja - značilno je hudo pomanjkanje zanimanja za socialno interakcijo in nezmožnost prenašanja tesnih odnosov z drugimi. Motnja se pojavlja pri 1.77 % populacije6.

  • Shizotipska osebnostna motnja - značilno je nenavadno ali ekscentrično vedenje in prepričanja, zaradi katerih se oseba običajno izolira od drugih. Prevalenca motnje v populaciji je nizka – 0.66 %6.

Skupina B

Za osebe z osebnostnimi motnjami skupine B je značilno impulzivno vedenje, kar lahko povzroči težave v družini, s prijatelji, na delovnem mestu in v družbenih odnosih.

Ocene raziskave kažejo, da ima osebnostne motnje skupine B približno 2.8 % populacije7.

V skupino B prištevamo naslednje 4 osebnostne motnje:

  • Mejna (borderline) osebnostna motnja – opredeljuje jo impulzivno vedenje in intenzivno nihanje razpoloženja. Študija navaja, da se motnja izrazi pri 2,7 % populacije8. Oseba z mejno osebnostno motnjo ima lahko težave z vzdrževanjem odnosov ali obvladovanjem svojih čustev. Prav tako so te osebe nagnjene k intenzivnim epizodam jeze, ki lahko vodijo v samopoškodovanje ali samomorilno vedenje.

  • Narcistična osebnostna motnja – značilen je pretiran občutek lastne pomembnosti in potreba po občudovanju s strani drugih. Po podatkih študije se motnja izrazi pri približno 1 % populacije8. Osebe z narcistično osebnostno motnjo se pogosto počutijo upravičene do posebne obravnave in so nagnjene k zavidanju uspehov in dosežkov s strani drugih.

  • Histrionična osebnostna motnja – v življenjski dobi ljudi, se motnja izrazi pri približno 1,8 % populacije10, zanjo pa je značilno pretirano iskanje pozornosti. Osebe s histrionično osebnostno motnjo imajo lahko težave pri vzpostavljanju globokih odnosov, saj jih bolj zanima pridobivanje pozornosti kot povezovanje z drugimi.

  • Antisocialna osebnostna motnja – zanjo je značilno neupoštevanje pravic drugih ljudi in družbenih norm ter impulzivnost in agresivnost do drugih (npr. nepremišljena vožnja). Po ugotovitvah študije je alkoholizem prisoten pri kar 76,6 % osebah s to motnjo11.

Skupina C

Za osebnostne motnje skupine C po DSM-5 je značilno tesnobno in prestrašeno vedenje.

Vse o tesnobi: Kaj je anksioznost oziroma tesnoba? 

Raziskava je pokazala, da ima osebnostne motnje skupine C približno 5 % populacije7.

V skupino C prištevamo naslednje 3 tipe osebnostne motnje:

  • Izogibajoča osebnostna motnja – značilna je socialna zadržanost, občutek neustreznosti in strah pred zavrnitvijo, v celotni populaciji pa se pojavlja pri 3,3 % moških in ženskah9. Osebe s to motnjo pogosto skrbi, da bodo v družabnih situacijah kritizirane ali posmehovane.

  • Odvisna osebnostna motnja - osebe s to motnjo se preveč zanašajo na druge, da bodo namesto njih sprejemali pomembne življenjske odločitve, vključno s tem, kje bodo živeli in kaj bodo počeli v življenju. Je tudi najmanj pogosta oblika osebnostne motnje, ki jo ima le 0,78 % populacije6.

  • Obsesivno kompulzivna motnja – osebe s to motnjo se ukvarjajo s podrobnostmi, pravili, seznami, urejenostjo in perfekcionizmom, kar ovira njihovo sposobnost delovanja v službi ali šoli. Razburi jih lahko stanje, kadar stvari okoli njih niso pravilno urejene. Po ugotovitvah študije6, je najbolj pogosta osebnostna motnja, ki se izrazi pri 4,32 % populacije.

Znaki in simptomi osebnostnih motenj

Zaradi 10 različnih vrst osebnostnih motenj ima vsaka svoje značilne znake in simptome. V splošnem pa imajo ljudje z osebnostnimi motnjami dve skupni težavi:

  • Nimajo občutka lastnega jaza oziroma samoidentitete: Ljudje z osebnostnimi motnjami običajno nimajo jasne ali stabilne podobe o sebi. Njihovo videnje o sebi se pogosto spreminja glede na situacije ali ljudi, s katerimi so, o sebi pa lahko imajo bodisi previsoko, bodisi prenizko mnenje.

  • Težave v odnosih in navezanosti: Osebe z osebnostnimi motnjami zaradi svojih slabih misli in dejanj težko vzpostavijo tesne in stabilne odnose z drugimi ljudmi. Morda jim ni mar za druge ljudi ali jih ne spoštujejo, so čustveno oddaljeni ali pa potrebujejo ogromno pozornosti (kar je lahko za partnerja in bližnje utrujajoče).

Vzroki za pojav osebnostnih motenj

Osebnostne motnje niso posledica enega samega dejavnika, ampak večih dejavnikov, ki se lahko prepletajo in delujejo skozi čas.

Eden od dejavnikov, ki lahko prispeva k osebnostnim motnjam, je genetika. Če imate v družini družinskega člana z osebnostno motnjo, obstaja večja verjetnost, da jo boste razvili tudi sami.

Drug dejavnik, ki lahko prispeva k osebnostnim motnjam, je travma ali zloraba v otroštvu2. Travme iz otroštva lahko povzročijo težave z uravnavanjem čustev in samopodobo, zaradi česar se lahko nekdo v odrasli dobi težko spopada z vsakdanjim življenjem. Če ste bili v otroštvu zlorabljeni ali žrtev nasilja, se s terapevtom posvetujte o tem, kako te občutke predelati.

Drug pogost vzrok za osebnostne motnje je okolje v katerem ste odraščali1. Če se znajdete (ali ste se znašli) v okolju, kjer se spodbujajo negativna vedenja, obstaja večja možnost, da se bodo ta vedenja obdržala z vami tudi v odrasli dobi in morda privedla do diagnoze osebnostne motnje.

Kdo je “osebnostno moten

Osebnostna motnja se lahko zgodi vsakomur. Za osebe z osebnostno motnje je značilen dolgoročni vzorec razmišljanja, čustvovanja in vedenja, ki se razlikuje od pričakovanj njegove kulture in/ali družine.

Te osebe imajo lahko težave pri vzpostavljanju odnosov in empatiji do drugih.

Osebe z osebnostno motnjo si običajno ne morejo pomagati same. Morda se niti ne zavedajo, da imajo težave. Dobra novica je, da je za osebe z osebnostnimi motnjami na voljo veliko možnosti zdravljenja.

Preventiva in zdravljenje pri osebnostnih motnjah

Osebnostne motnje se zdravijo na različne načine, vendar sta zraven samopomoči najpogostejši metodi psihoterapija4 in zdravlje nje z zdravili. Nekatere strategije samopomoči vključujejo:

  • Prepoznavanje, kdaj imate epizodo
  • Razumevanje izvora vaše epizode
  • Ugotavljanje, kako dolgo trajajo in kako vplivajo na vas po njih
  • Pogovor s psihoterapevtom ali zaupanja vrednim prijateljem o svojih izkušnjah

Pomoč s psihoterapijo

Najpogostejša vrsta zdravljenja osebnostnih motenj je psihoterapija, ki vključuje kognitivno vedenjsko terapijo5 in dialektično vedenjsko terapijo.

Druge oblike zdravljenja vključujejo družinsko terapijo, skupinsko terapijo ali terapijo parov.

Poleg pogovora o svojih težavah se osebe naučijo tudi, kako se spopasti s svojimi simptomi in kako ravnati v situacijah, ki jih poslabšajo. Terapevt jih tudi nauči, kako razviti zdrave odnose z drugimi in kako upravljati svoje vedenje, da ne bo povzročalo težav njim samim ali drugim.

Izberete lahko katerega izmed priznanih psihoterapevtov:

V kolikor ne živite v katerem izmed naštetih mest ali si želite psihoterapevta obiskovati bolj oddaljeno, lahko ponudbo terapevtov preverite v drugih 80+ krajih po Sloveniji.

Pomoč z zdravili

Nekaterim ljudem lahko terapevt za pomoč pri zdravljenju njihovih simptomov daje tudi zdravila, ki pa ne pomagajo vedno.

Preden posegate po zdravilih, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Zdravila lahko pomagajo zmanjšati tesnobo ali depresijo, ki sta pri ljudeh z osebnostnimi motnjami pogosto prisotni.

Pri osebnostnih motnjah zdravila večinoma ne pomagajo v dovolj veliki meri. Nekatera zdravila pomagajo zgolj pri stanjih, ki spremljajo osebnostno motnjo, najpogosteje torej pri depresiji ali tesnobi. Glede na to, kako se nekdo počuti, mu lahko zdravnik predpiše eno ali več naslednjih zdravil:

  • Antipsihotiki: Ljudem, ki pogosto izgubijo stik z realnostjo, lahko pomagajo.
  • Stabilizatorji razpoloženja zaustavijo nihanje razpoloženja ter zmanjšajo jezo in razdražljivost.
  • Antidepresivi so zdravila, ki pomagajo ljudem, da se počutijo manj žalostne, jezne ali impulzivne.

Zdravila proti tesnobi pomagajo pri tesnobi, razdražljivosti in težavah s spanjem.

Pomoč s čuječnostjo

Ali lahko čuječnost pomaga pri zdravljenju osebnostnih motenj?

Čuječnost pomaga, da se bolje zavedate, kaj se dogaja v vašem umu in telesu, kar vam omogoča, da pridobite nadzor nad svojimi mislimi in dejanji. To vam lahko pomaga razviti sposobnost boljšega obvladovanja čustev in impulzov.

Po podatkih študije, je zdravljenje, ki temelji na čuječnosti, pokazalo učinkovitost pri antisocialni, mejni, izogibajoči, paranoidni in obsesivno kompulzivni osebnostni motnji4.

Preberi več: Kaj je čuječnost?

Čuječnost pomaga tudi ljudem z osebnostnimi motnjami, da se naučijo bolj zdravega odnosa do drugih, saj jih uči, kako biti bolj sočutni do sebe in do drugih.

Pogosta vprašanja

Skrbi me, da ima moj bližnji – prijatelj ali sorodnik morda osebnostno motnjo. Mislim, da se NE bo odločil/a za oceno ali pomoč. Kaj lahko storim?

Normalno je, da ste zaskrbljeni zaradi svojca, ki ima morda osebnostno motnjo, še posebej, če o tem ne želi govoriti ali poiskati pomoči.

Pomembno pa je, da se zavedate, da je tukaj vaša moč deloma omejena in da lahko storite le toliko, da ste mu na voljo kadar vas potrebuje. Nikogar ne morete prisiliti, da poišče pomoč in od njih bo odvisno, ali si bodo svoje duševno stanje priznali in ali se bodo odločili za zdravljenje ali ne.

Če menite, da vaš prijatelj potrebuje pomoč in vam zaupa, mu ponudite, da se boste obiska pri psihoterapevtu udeležili z njim. 

Osebnostne motnje so ozdravljive, vendar jih je težko diagnosticirati in še težje zdraviti. Če ima vaš prijatelj osebnostno motnjo, bo morda potreboval pomoč od več kot enega vira – od psihiatra, ki mu postavi diagnozo, in psihoterapevta, ki mu bo pomagal obvladovati simptome.

Znanstveno podprto
OpenClose
Literatura
OpenClose

Avtorica objave: Ana Kastelic, BA. pth. 

Strokovno pregledal: Ignac Schmidt , klinični psiholog

Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje

Psihoterapevti svetujemo

Kaj je depresija? — Vse o depresiji

Kaj je depresija? — Vse o depresiji Preberite več

Odkrijte učinkovite načine za obvladovanje in zdravljenje depresije

Ste anksiozni?

Ste anksiozni? Preberite več

Naučite se učinkovitih tehnik za obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Kaj je psihoterapija?

Kaj je psihoterapija? Preberite več

Pridobite samozavedanje čustev in osebnostno rast s psihoterapijo

Izboljšajte razmerje z
branjem naslednjih objav

Ste bili prevarani?

Ste bili prevarani? Preberite več

Vse o nezvestobi in kako odpraviti bolečino zaradi prevare v vašem odnosu

Je vaš partner bipolaren?

Je vaš partner bipolaren? Preberite več

Ali vi ali vaš partner hitro menja razpoloženje? Preberite več in prepoznajte bipolarno osebo

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Vse o zdravem partnerskem odnosu

Vse o zdravem partnerskem odnosu. Preberite več

Vse o partnerskem odnosu, pomenu komunikacije in pogostih vzrokih toksičnega razmerja

Duševno zdravje in
razvoj otrok

Kaj je ADHD?

Kaj je ADHD? Preberite več

Obvladajte motnjo ADHD in izboljšajte vsakodnevno delovanje

Imate avtista? — Vse o avtizmu

Imate avtista? — Vse o avtizmu Preberite več

Preberite kako prepoznati otroka z avtizmom in kako mu pomagati

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Motnje prehranjevanja
in motnje spanja

Kaj je anoreksija?

Kaj je anoreksija? Preberite več

Poiščite zdravljenje in podporo za anoreksijo

Kaj je bulimija?

Kaj je bulimija? Preberite več

Poiščite zdravljenje in podporo za bulimijo

Kaj je motnja prenajedanja?

Kaj je motnja prenajedanja? Preberite več

Premagajte prenajedanje ali prenajedanje in izboljšajte svoj odnos do hrane.

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Ste v stanju nespečnosti?

Imate nespečnost? Preberite več

Premagajte nespečnost in si zagotovite dober nočni počitek

Ste se znašli
v duševni stiski?

Psihoterapija vam lahko zagotovi podporo in orodja, ki jih potrebujete za obvladovanje čustev in izboljšanje splošnega počutja.

Odgovorili bomo v roku 12-24 ur.

Psihoterapija Spoznaj

Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj