Naši članki na portalu Psihoterapija Spoznaj so podprti z visokokakovostnimi viri in recenziranimi znastvenimi študijami. Preberite več o našem uredniškem postopku in o tem, kako zagotavljamo natančnost, zanesljivost in transparentnost naših vsebin.
Objavljeno: 2 Januar 2023 |
Posodobljeno: 30 Januar 2023
Kaj je poporodna depresija?
Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.
Kaj je poporodna depresija
Ko se rodi otrok, lahko starši novorojenega otroka občutijo veliko različnih čustev. Od navdušenja in veselja do strahu in skrbi. Lahko pa se pojavi tudi nekaj nepričakovanega: depresija.
Poporodna depresija je pogosta in prizadene od 1 do 5 novopečenih mamic in 1 od 10 novopečenih očetov1.
Nekatere nove mamice pa zbolijo za poporodno depresijo, ki je hujša oblika depresije in traja dlje. Depresija se lahko začne med nosečnostjo in se nadaljuje po rojstvu otroka. Zato jo včasih imenujemo "obporodna depresija".
Včasih gre za težavo, ki se pojavi med porodom. Če imate poporodno depresijo, vam lahko čimprejšnja pomoč pomaga pri obvladovanju simptomov in pri navezovanju stika z otrokom.
Kaj je poporodna otožnost (baby blues)
Večina novopečenih mamic ima po porodu tako imenovani "baby blues", ki se pojavi pri 50 % do 80 % posameznicah v prvih dneh po porodu2.
Gre za nihanje razpoloženja, jok, tesnobo in težave s spanjem. Baby blues se običajno začne dva do tri dni po rojstvu otroka in lahko traja do dva tedna.
Poporodna depresija se od "baby blues" razlikuje po tem, da običajno ne mine sama od sebe. Z njo se je še posebej težko spopasti po porodu in ob skrbi za otroka. Večinoma so občutki poporodne otožnosti posledica hormonskih sprememb po porodu. Pri poporodni depresiji, simptomi trajajo dlje kot dva tedna, lahko so hujši in pogosto ovirajo vaše vsakdanje življenje.
Primerjava: Poporodna anksioznost in poporodna depresija
Anskioznost in depresija sta pogosti duševni težavi po porodu. Za poporodno anksioznost so značilni občutki strahu, skrbi in panike. Sproži jo lahko določen dogodek, kot je rojstvo otroka ali travmatičen porod. Poporodno tesnobo lahko povzročijo tudi hormonske spremembe v telesu po porodu.
Več o: Kaj je anksioznost?
Poporodna depresija je dolgotrajnejše stanje, za katero so značilni občutki žalosti, brezupa, krivde in nizke samopodobe. Od poporodne anksioznosti se razlikuje po tem, da traja dlje kot šest mesecev po porodu.
Poporodna ali postpartumska psihoza
Poporodna psihoza je redka in huda duševna motnja, ki lahko prizadene ženske, ki so pravkar rodile ali se bližajo porodu.
Običajno se začne v treh mesecih po porodu, lahko pa se pojavi tudi do enega leta pozneje. Psihotični simptomi so večinoma povezani s poporodno depresijo, v nekaterih vidikih pa jih strokovnjaki povezujejo tudi z bipolarno osebnostno motnjo.
Predlagano: Kaj je bipolarna osebnostna motnja?
Pogosti simptomi poporodne psihoze so:
Po ugotovitvah raziskave, je poporodna psihoza prisotna pri več kot 70 % ženskah3. Ista študija ugotavlja, da več kot 40 % žensk, ki jih prizadene poporodna psihoza, v preteklosti ni imelo resne psihiatrične bolezni, pri preostalih pa gre za ponovitev že obstoječe psihiatrične težave.
Znaki in simptomi poporodne depresije
Poporodna depresija se lahko pojavi počasi, zato mnoge ženske ne vedo, da jo imajo.
Obstajajo številni znaki in simptomi, ki kažejo, da imate vi ali nekdo, ki ga poznate, poporodno depresijo:
Vzroki za pojav
Nihče ne ve zagotovo, kaj povzroča depresijo po porodu. Med nekatere pogoste vzroke prištevamo:
Tudi če nimate nobenega od teh znakov, je rojstvo otroka velika sprememba v vašem življenju, zaradi katere se lahko prepletajo občutki zaskrbljenosti, žalosti in strahu.
Da se navadite na starševstvo, traja običajno nekaj časa, zato je lahko zgodnja skrb za majhnega otroka, težka in naporna.
Poporodna depresija pri moških
Študije kažejo, da se depresija po porodu pojavlja tudi pri moških, pojavljati pa se jim lahko začnejo enaki simptomi kot pri ženskah.
V reziskavi4 je 116 moških izpolnilo vprašalnike, ko je bil njihov otrok star 24 tednov, 36 tednov, takoj po rojstvu in 6 mesecev po rojstvu. Kar 12 % anketiranih očetov je v teh obdobjih kazalo simptome poporodne depresije.
Večina očetov, ki imajo poporodno depresijo, kaže naslednje značilnosti:
Očetovska poporodna depresija, ima lahko enake negativne učinke na partnerske odnose in razvoj otrok kot poporodna depresija pri materah. Če ste partner novopečene mamice in imate med nosečnostjo ali po rojstvu otroka znake depresije ali tesnobe, se posvetujte s svojim zdravnikom ali pa se o težavi pogovorite s priznanim psihoterapevtom.
Primerjalna študija6 je analizirala 23 znanstvenih člankov v katerih je bilo skupno obravnavanih 29.286 parov. Prevalenca zgodnje poporodne depresije pri obeh partnerjih (do 12 tednov po porodu) je bila 2,37 %, prevalenca pozne poporodne depresije (3-12 mesecev po porodu) pa 3,18 %.
Psihoterapevti priporočamo: Partnerska psihoterapija
Druga študija5 je obravnavala 591 parov, od katerih je 188 (31,8 %) mamic in 93 (15,7%) očetov poročalo o občutkih, ki so jih strokovnjaki prepoznali za simptome poporodne depresije.
Diagnoza in diagnosticiranje poporodne depresije
Če menite, da po porodu doživljate znake depresije, potem vam svetujemo, da se o tem pogovorite z vašim zdravnikom, babico ali psihoterapevtom.
Pomembno je, da ste v pogovoru s temi osebami čim bolj iskreni, saj vam bodo ti lažje svetovali, vam pomagali in vam dali ustrezno podporo. Ne pozabite, da depresija po porodu ni nič sramotnega, saj jo doživi veliko ljudi.
Za diagnosticiranje poporodne depresije se uporablja t.i. Edinburška lestvica poporodne depresije (EPDS). Je vprašalnik z 10 vprašanji o tem, kako se in kako ste se počutili. Če je vaš skupni rezultat v vprašalniku več kot 11, potem je vaša depresija potrjena7. Za več informacij o metodi diagnosticiranja nas lahko kontaktirate, vprašalnik pa lahko izpolnite tudi skupaj z vašim osebnim zdravnikom ali psihoterapevtom.
Preventiva
Čeprav je bilo opravljenih veliko študij o tem, kako preprečiti poporodno depresijo, ne obstaja jasno določenih metod, ki bi pomagale z visoko zanesljivostjo.
V primerjalni študiji8 ugotavljajo, da telesna vadba med nosečnostjo, v nosečnosti in po porodu, v primerjavi z neaktivnostjo, zmanjšuje tveganje za razvoj depresije pri nosečnicah in po rojstvu otroka.
Zdravljenje in poporodna depresija
Tri glavne vrste zdravljenja so strategije za samopomoč, psihoterapija in zdravljenje z zdravili. Vsako od njih je podrobneje razloženo v nadaljevanju.
Preden se odločite za pravilno obliko, se lahko pogovorite z zdravnikom o prednostih in slabostih različnih načinov zdravljenja in izberete tistega, ki je za vas najboljši.
Samozdravljenje poporodne depresije
Sami lahko poskusite številne metode, ki bodo zmanjšale vaše simptome in vam pomagale pri spopadanju z njimi. Te metode so:
Za pomoč lahko povprašate svojega zdravnika ali psihoterapevta, ki vas bo morda povezal s podporno skupino mladih staršev v vaši okolici. Srečanje z drugimi ženskami, ki doživljajo in se počutijo podobno, vam je lahko v veliko tolažbo.
Psihoterapija in pomoč pri poporodni depresiji
Psihoterapija je znanstveno dokazana metoda za spopadanje s poporodno depresijo, saj vam pomaga razumeti, kaj se dogaja v vaših mislih. Pomaga vam tudi, da se naučite, kako se spopasti s stresom in tesnobo, ki sta lahko pomembna dejavnika pri poporodni depresiji.
Študija9 dokazuje uspešnost terapije pri 3623 posameznikih z diagnosticirano poporodno depresijo. Pozitivne učinke so ugotovili tudi v študiji10, kjer je 116 posameznikov s poporodno depresijo bilo vključenih v 21 tedenski program zdravljenja s spletno oziroma online psihoterapijo.
Psihoterapija vam lahko pomaga najti rešitve za spopadanje z negativnimi mislimi ali občutki, ki vam preprečujejo, da bi se znova počutili dobro.
Študija11, v kateri je bilo analiziranih 455 “svežih” parov, ki so dobili otroka in so obiskovali terapijo za pare, je pokazala, da so simptomi depresije po porodu padli za 21,9 % pri mamicah in 10,7 % pri očetih.
Za vas smo pripravili sezname priznanih psihoterapevtov, ki vam bodo pomagali premagati poporodno depresijo in vam pomagali vzpostaviti ponovno ljubezen do sebe, otroka in partnerja:
V kolikor ne živite v katerem izmed naštetih mest ali si želite psihoterapevta obiskovati bolj oddaljeno, lahko ponudbo terapevtov preverite v drugih 80+ krajih po Sloveniji.
Zdravila in antidepresivi
Če se simptomi poporodne depresije slabšajo, ali pa se ta ne izboljša niti ob pomoči psihoterapije, so lahko rešitev za vas antidepresivi.
Antidepresivi so na voljo v različnih oblikah na vas in vaše delovanje pa lahko povzročajo različne neželene učinke. Antidepresivi začnejo delovati šele po najmanj 3 tednih, ko pa bo vaše počutje nekoliko boljše, jih boste morali jemati še približno 6 mesecev.
Pred uporabo ali uživanjem zdravil se prej posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Pogosta vprašanja
Poporodna depresija lahko ustvari določene predsodke, ki jih čutite do sebe in do otroka:
Matere, ki so depresivne, pogosto skrbi, da bodo s tem škodovale svojemu otroku. Pogost problem je tudi mišljenje, da jim bodo otroka vzeli, če bodo nekomu povedale, kako se počutijo. V resnici vam zdravnik, babica ali psihoterapevt želijo pomagati, to pa lahko storijo tako, da vam ponudijo pomoč in uporabne informacije.
Po ugotovitvah študije12, lahko depresija spremeni način, kako se matere pogovarjajo s svojimi dojenčki. Govorijo lahko počasneje in manj odzivno kot po navadi, spremenjena je lahko tudi intonacija.
Depresija in anksioznost sta najpogostejši duševni težavi v nosečnosti. Z njimi se sooča 15-20 od 100 žensk.
Poporodna (puerperalna) psihoza, ki prizadene približno 1 od 1000 žensk in se začne v nekaj dneh ali tednih po porodu. Razvije se lahko zelo hitro in lahko ogroža vaše življenje, zato je potrebno nujno zdravljenje.
Perinatalna obsesivno kompulzivna motnja prizadene 2-3 od 100 žensk po rojstvu otroka. Ženske imajo tesnobne misli ali obsesije. Te misli se pogosto osredotočajo na možnost, da z otrokom nekaj ni v redu ali da je poškodovan.
Morda ste imeli težave z duševnim zdravjem že pred zanositvijo. Po rojstvu otroka se lahko ti simptomi poslabšajo ali se vrnejo.
Večina žensk bo brez zdravljenja ozdravela v 3 do 6 mesecih. Ko je otrok star eno leto, je 1 od 4 mater s popordno depresijo še vedno simptomatična, kar pa lahko vodi do številnih težav.
Zaradi duševne motnje se lahko težje razumete z otrokom in partnerjem. Poslabša se lahko tudi skrb za otroka ali sebe. Posledice so lahko dolgotrajne in lahko negativno vplivajo na sam razvoj otroka in njegovo odraščanje.
Psihoterapija je večinoma zelo varna metoda reševanja problematike, a se kljub temu lahko pojavijo neželeni učinki, še posebej, če boste s psihoterapevtom govorili o negativnih izkušnjah iz preteklosti.
Prepričajte se, da je vaš terapevt oseba, ki ji lahko zaupate, in da ima ustrezno izobrazbo. V primerjalni študiji13 so strokovnjaki preverjali zanesljivost različnih psiholoških metod pri zdravljenju poporodne depresije. Izkazalo se je, da individualna psihoterapija v primerjavi z drugimi oblikami ne predstavlja velikih razlik v učinkovitosti.
Ni dokazov14, da bi različni antidepresivi škodovali dojenim otrokom, zato je dojenje običajno varno. Nasveti se lahko spremenijo, če je vaš otrok bolan ali se je rodil predčasno. O tem vam svetujemo, da se posvetujete z zdravnikom, ki skrbi za vašega otroka.
Ne obstaja dovolj veliko dokazov, da hormonsko zdravljenje deluje pri manjšanju simptomatike poporodne depresije. Pomembno je, da se glede tega posvetujete s svojim zdravnikom, saj lahko nekatera hormonska zdravljenja prinašajo svoja tveganja, zlasti če ste imeli trombozo oziroma krvne strdke v žilah.
Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje
Psihoterapevti svetujemo
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Izboljšajte razmerje z
branjem naslednjih objav
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Duševno zdravje in
razvoj otrok
Motnje prehranjevanja
in motnje spanja
Preberite še ostale objave
Kako deluje portal MojPsihoterapevt.si?
Psihoterapevtka ali psihoterapevt? Izbrati moškega ali žensko?
Mejna osebnostna motnja — Kako ukrepati?
Mejna osebnostna motnja — Kako ukrepati?
Motnje hranjenja
Motnje spanja
Razvojne motnje
Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj