Naši članki na portalu Psihoterapija Spoznaj so podprti z visokokakovostnimi viri in recenziranimi znastvenimi študijami. Preberite več o našem uredniškem postopku in o tem, kako zagotavljamo natančnost, zanesljivost in transparentnost naših vsebin.
Objavljeno: 2 Januar 2023 |
Posodobljeno: 30 Januar 2023
Kaj je posttravmatska stresna motnja?
Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.
Kaj je posttravmatska stresna motnja (PTSD)
Posttravmatska stresna motnja (PTSD – angleško ali PTSM – slovensko) je duševno stanje, ki se lahko pojavi po travmatičnem dogodku. Pri nekaterih ljudeh se razvije posttravmatska stresna motnja kot odziv na izkušnje, kot so naravne nesreče, fizični ali spolni napadi ali vojna.
Predlagano branje: Kaj je travma?
Simptomi in znaki
Simptomi posttravmatske stresne motnje se lahko pojavijo že zelo hitro po travmatičnem dogodku, včasih pa se ne pokažejo več let. Ti simptomi povzročajo veliko težav pri delu, v šoli in v osebnih ter partnerskih odnosih. Prav tako lahko oteži opravljanje stvari, ki jih običajno počnete vsak dan.
Poznamo štiri glavne vrste simptomov posttravmatske stresne motnje:
Nekateri znaki motečih spominov so:
Moteči ali intruzivni spomini so eden od pogostih simptomov travme, ki se lahko pojavijo pri osebah s posttravmatsko stresno motnjo. Moteči spomini so nezaželene misli, ki se nekomu vedno znova vračajo. Pri nekaterih se pojavijo tudi t.i. “flashbacki”, ki pomenijo popolne ponovitve travmatičnega dogodka.
Normalno je, da imajo ljudje po travmi intruzivne spomine – pomembno je, kako se nanje odzovete. Če se vam pojavijo, se osredotočite na dihanje in se spomnite, da ste zdaj na varnem.
Drugi pogost simptom PTSM je izogibanje, ki se lahko kaže v dveh načinih. Prvi je ta, da se izogibate spominom na samo travmo. To zajema umikanje od krajev ali ljudi, povezanih s travmo, do izogibanja dejavnostim, v katerih ste včasih uživali.
Tretji sklop simptomov PTSM so negativne spremembe mišljenja in razpoloženja, ki se razvijejo po travmi. O omenjeni motnji lahko govorimo, v kolikor kažete naslednje spremembe v razmišljanju in počutju:
Med pogoste simptome številni strokovnjaki prištevamo tudi vaše spremembe v čustvenih in telesnih reakcijah:
Simptomi posttravmatske stresne motnje se lahko sčasoma spreminjajo. Poleg naštetih simptomov ljudje s posttravmatsko stresno motnjo pogosto občutijo tesnobo kot odziv na določene sprožilce, ki se drugim morda zdijo nepomembni.
Ti sprožilci so lahko glasni zvoki ali množica ljudi, stvari, ki spominjajo na travmo (na primer avtomobil v katerem se je zgodilo nasilje ali zloraba), ali celo vonji ter okusi, povezani s travmo (na primer vonj okolice ali parfum napadalca).
Posttravmatska stresna motnja pri otrocih in mladostnikih
Simptome posttravmatske stresne motnje pri otrocih je težko prepoznati, zlasti če je otrok majhen ali če vi kot starš niste seznanjeni s samo motnjo. Pri otroku lahko PTSM prepoznamo, če ta kaže znake:
Predlagano: Psihoterapija za otroke in mladostnike
Med otroki in mladostniki, ki so doživeli travmo, bi lahko posttravmatsko motnjo diagnosticirali pri 3 do 15 % deklic in 1 do 6 % dečkih6.
Rezultati študije kažejo, da je od 15 do 43 % deklic in od 14 do 43 % dečkov v svojem življenju doživelo vsaj en travmatičen dogodek6.
Med otroki in mladostniki, ki so doživeli travmo, bi lahko posttravmatsko motnjo diagnosticirali pri 3 do 15 % deklic in 1 do 6 % dečkih6.
Vzroki za pojav
Razloge, zakaj se pri nekaterih ljudeh razvije posttravmatska stresna motnja, pri drugih pa ne, strokovnjaki še vedno raziskujejo, vendar vemo, da so z njo povezani nekateri dejavniki tveganja – vključno z:
Ugotovitve primerjalne študije 19 znanstvenih raziskav kažejo, da lahko na PTSM vpliva več dejavnikov, vključno s spolom, genetsko predispozicijo in hormonskimi vplivi. To potrjuje tudi dejstvo, da so ženske bolj izpostavljene posttravmatski stresni motnji kot moški1.
Nekateri ljudje razvijejo posttravmatsko stresno motnjo, ker so doživeli travmatičen dogodek, ki je bil tako hud, da je spremenil njihovo dojemanje sveta.
Če ste bili na primer v prometni nesreči in ste videli, kako je vašega prijatelja povozil tovornjak in ga ubil, se lahko začnete bati vožnje. Preprosta razlaga je takšna, da vaši možgani povežejo travmatičen dogodek (v tem primeru vožnja) z nevarnostjo in smrtjo.
Izkušnje vsakega posameznika so drugačne, vendar je tu nekaj skupnih dejavnikov, ki vplivajo na intenziteto posledic:
Posledice in tveganja
Posttravmatska stresna motnja pogosto najprej prizadene normalno delovanje človeka, torej težave pri delu, odnosih in zdravju. Porušijo se vam lahko tudi rutine pri dejavnostih ali hobijih, ki ste jih nekoč počeli z veseljem. V težjih primerih se pojavijo tudi druge motnje v duševnem stanju, kot so:
Pri osebah, pri katerih je bila diagnosticirana posttravmatska stresna motnja, je verjetnost samomora 6 do 13-krat večja, medtem ko je bila verjetnost smrti zaradi samomora pri osebah s pridruženo depresijo in posttravmatsko stresno motnjo kar 29-krat večja5.
Zdravljenje in posttravmatska stresna motnja
Posttravmatsko stresno motnjo je mogoče zdraviti.
Prvi korak k okrevanju je, da prepoznate, da imate posttravmatsko stresno motnjo, in poiščete pomoč. Za PTSM obstaja veliko načinov zdravljenja, ki se močno razlikujejo po učinkovitosti in stranskih učinkih. Nekatera so namenjena neposrednemu zdravljenju simptomov, druga pa se osredotočajo na pomoč pri obvladovanju tesnobe in strahu.
Psihoterapija
Psihoterapija je proces, k i vam pomaga odkriti vaše najgloblje misli in občutke. Omogoča vam, da raziščete, razumete in razrešite težave, ki vam povzročajo čustveno bolečino ali ovirajo vašo sposobnost, da bi v življenju normalno delovali.
Posttravmatsko stresno motnjo je mogoče zdraviti s psihoterapijo, pri čemer vam lahko pomagajo različne vrste terapij, ki so se izkazale za učinkovite pri zdravljenju posttravmatske stresne motnje:
Na travmo osredotočen pristop psihoterapije, je najučinkovitejši terapevtski pristop za posttravmatsko stresno motnjo7.
Namen teh terapij je pomagati ljudem, da se naučijo spreminjati svoje miselne vzorce in vedenje z raziskovanjem preteklih travm, razvijanjem novih veščin spoprijemanja s stresom in učenjem zdravega obvladovanja stresa.
Kognitivno-vedenjska terapija, osredotočena na travmo je bila učinkovita pri 83 posameznikih, ki so bili analizirani v eni raziskavi. Pri mlajših bolnikih z manj komorbidnimi motnjami je bilo opaziti največje izboljšanje8.
Pozitivne učinke terapije je pokazala tudi druga študija, še posebej pa je metoda zdravljenja pomagala otrokom in mladostnikom4.
Zdravila
Ali lahko posttravmatsko stresno motnjo zdravimo z zdravili?
Kratek odgovor je ne, vendar to še ne pomeni, da pomoč ne obstaja. Pri nekaterih ljudeh ugotovijo, da za njihovo boljše počutje, najboljša kombinacija različnih pristopov zdravljenja.
Zdravila se lahko uporabljajo skupaj s terapijo, vadbo ali meditacijo (kot je na primer čuječnost), čeprav rezultati študije kažejo, da je farmakološko zdravljenje v kombinaciji s psihoterapijo bilo manj učinkovito od zdravljenja samo s psihoterapijo2
Ugotovitve študije kažejo, da benzodiazepini oziroma antidepresivi ne pomagajo pri zdravljenju ali preprečevanju posttravmatske stresne motnje, tveganja pri njihovi uporabi pa so običajno večja od morebitnih kratkoročnih koristi.
Poleg tega so benzodiazepini povezani s posebnimi težavami pri ljudeh s PTSM, kot so splošno poslabšanje stanja, veliko večja možnost za razvoj PTSM po nedavni travmi, slabši rezultati psihoterapije, agresija, depresija in uporaba drog3.
V eni izmed študij dodajajo, da je morda odziv na zdravljenje z antidepresivi odvisen od starosti in spola osebe2.
Pred uporabo ali uživanjem zdravil se prej posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
Samozdravljenje in samopomoč
Glede tega, kako si lahko sami pomagate pri posttravmatski stresni motnji, se morate zavedati, da ni univerzalne rešitve, ki bi ustrezala vsakemu posamezniku. Obstaja pa nekaj osnovnih stvari, ki so skupne vsem ljudem s simptomi te motnje:
Prvič, pomembno je vedeti, da niste krivi. Posttravmatska stresna motnja je resnična duševna bolezen, ki jo je povzročil travmatični dogodek, zato je smiselno, da ima vaše telo nenavadne odzive. Vedeti morate, da ničesar niste storili narobe.
Poskusite se spočiti in se gibati. Spanje je zelo pomembno za naše telo in um, redna vadba pa nam pomaga sproščati endorfine, ki nas pripeljejo do dobrega počutja. Če vas muči nespečnost, si pred spanjem privoščite kopel ali kratek sprehod – ta vas bo sprostil in vam pomagal lažje zaspati.
V kolikor nobena izmed naštetih metod samopomoči pri vas ne deluje, potem vam svetujemo, da obiščete svojega zdravnika ali se o težavah pogovorite s psihoterapevtom.
Diagnoza in preventiva
Posttravmatska stresna motnja je duševna motnja, ki jo je težko diagnosticirati, saj se lahko kaže na različne načine. Pri diagnosticiranju je treba upoštevati resnost simptomov in dolžino obdobja njihovega pojavljanja.
Če vas skrbi vaše duševno zdravje ali duševno zdravje bližnjega, se je o vaših pomislekih vredno pogovoriti s strokovnjakom – psihiatrom, ki vas lahko vodi skozi proces iskanja pomoči in vas lahko napoti k dobremu psihoterapevtu, ki vam bo s psihoterapijo pomagal olajšati simptome.
Za vas smo pripravili seznam preverjenih, zanesljivih in strokovnih psihoterapevtov, ki jih lahko izbirate glede na vašo lokacijo: Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Murska Sobota, Novo Mesto in Nova Gorica.
Ko ste izpostavljeni travmatičnim dogodkom ali izkušnjam, je pomembno, da poskrbite zase čimprej – še posebej takoj, ko so se ti dogodki zgodili. K osnovnim tehnikam preventive pripisujemo:
Pogosta vprašanja
Odgovor na to vprašanje je preprost:
Kadarkoli začutite, da jo potrebujete.
Če ste doživeli travmatičen dogodek in se težko spopadate s težavami, je lahko zelo težko vedeti, ali potrebujete pomoč ali ne. Pomembno se je zavedati, da se vsi različno spopadamo s stresom in da tisto, kar deluje pri eni osebi, morda ne bo delovalo pri drugi.
Če imate občutek, da simptomi posttravmatske stresne motnje ovirajo vaše vsakdanje življenje – na primer, če zaradi njih težko hodite v javnost ali se pogovarjate z ljudmi, je čas, da se o tem pogovorite s strokovnjakom.
Če razmišljate o samomoru, je to lahko zelo strašljivo in nepojmljivo. Morda imate občutek, da se ne bo nič izboljšalo ali da nikomur ni mar za vas.
Najprej se z nekom pogovorite. Če je v vašem življenju nekdo, ki bo prisluhnil temu, kar imate povedati, potem se pogovorite z njim. Tudi če nimajo časa, da bi vas poslušali, lahko že to, da na glas poveste, kaj imate v mislih, pomaga zmanjšati pritisk.
Če v bližini ni nikogar, ki bi vam lahko prisluhnil, pokličite svojega osebnega zdravnika.
Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje
Psihoterapevti svetujemo
Kaj je depresija? — Vse o depresiji
Odkrijte učinkovite načine za obvladovanje in zdravljenje depresije
Ste anksiozni?
Naučite se učinkovitih tehnik za obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Kaj je psihoterapija?
Pridobite samozavedanje čustev in osebnostno rast s psihoterapijo
Izboljšajte razmerje z
branjem naslednjih objav
Ste bili prevarani?
Vse o nezvestobi in kako odpraviti bolečino zaradi prevare v vašem odnosu
Je vaš partner bipolaren?
Ali vi ali vaš partner hitro menja razpoloženje? Preberite več in prepoznajte bipolarno osebo
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Vse o zdravem partnerskem odnosu
Vse o partnerskem odnosu, pomenu komunikacije in pogostih vzrokih toksičnega razmerja
Duševno zdravje in
razvoj otrok
Kaj je ADHD?
Obvladajte motnjo ADHD in izboljšajte vsakodnevno delovanje
Imate avtista? — Vse o avtizmu
Preberite kako prepoznati otroka z avtizmom in kako mu pomagati
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Motnje prehranjevanja
in motnje spanja
Kaj je anoreksija?
Poiščite zdravljenje in podporo za anoreksijo
Kaj je bulimija?
Poiščite zdravljenje in podporo za bulimijo
Kaj je motnja prenajedanja?
Premagajte prenajedanje ali prenajedanje in izboljšajte svoj odnos do hrane.
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Ste v stanju nespečnosti?
Premagajte nespečnost in si zagotovite dober nočni počitek
Motnje hranjenja
Motnje spanja
Razvojne motnje
Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj