Objavljeno: 2 Januar 2023 |
Posodobljeno: 30 Januar 2023

Kaj je posttravmatska stresna motnja?

Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.

Strokovno pregledala: Helena Hošpel, psihoterapevtka

Posttravmatska stresna motnja | Psihoterapija Spoznaj

Kaj je posttravmatska stresna motnja (PTSD)

Posttravmatska stresna motnja (PTSD – angleško ali PTSM – slovensko) je duševno stanje, ki se lahko pojavi po travmatičnem dogodku. Pri nekaterih ljudeh se razvije posttravmatska stresna motnja kot odziv na izkušnje, kot so naravne nesreče, fizični ali spolni napadi ali vojna.

Predlagano branje: Kaj je travma? 

Simptomi in znaki

Simptomi posttravmatske stresne motnje se lahko pojavijo že zelo hitro po travmatičnem dogodku, včasih pa se ne pokažejo več let. Ti simptomi povzročajo veliko težav pri delu, v šoli in v osebnih ter partnerskih odnosih. Prav tako lahko oteži opravljanje stvari, ki jih običajno počnete vsak dan.

Poznamo štiri glavne vrste simptomov posttravmatske stresne motnje: 

  1. Moteči ali intruzivni spomini 
  2. Izogibanje, 
  3. Negativne spremembe v mišljenju in razpoloženju
  4. Spremembe v čustvenem in razumskem odzivanju. 

Nekateri znaki motečih spominov so:

Moteči ali intruzivni spomini so eden od pogostih simptomov travme, ki se lahko pojavijo pri osebah s posttravmatsko stresno motnjo. Moteči spomini so nezaželene misli, ki se nekomu vedno znova vračajo. Pri nekaterih se pojavijo tudi t.i. “flashbacki”, ki pomenijo popolne ponovitve travmatičnega dogodka. 

  • Primer motečega spomina je lahko poslušanje pesmi na radiu in nenaden spomin na to, kako je igrala v avtomobilu, ko ste bili napadeni.

Normalno je, da imajo ljudje po travmi intruzivne spomine – pomembno je, kako se nanje odzovete. Če se vam pojavijo, se osredotočite na dihanje in se spomnite, da ste zdaj na varnem.

Drugi pogost simptom PTSM je izogibanje, ki se lahko kaže v dveh načinih. Prvi je ta, da se izogibate spominom na samo travmo. To zajema umikanje od krajev ali ljudi, povezanih s travmo, do izogibanja dejavnostim, v katerih ste včasih uživali.


Tretji sklop simptomov PTSM so negativne spremembe mišljenja in razpoloženja, ki se razvijejo po travmi. O omenjeni motnji lahko govorimo, v kolikor kažete naslednje spremembe v razmišljanju in počutju:

  • Negativne misli o sebi
  • Negativne misli o drugih in okolici
  • Občutek brezupnosti ali nemoči
  • Občutek krivde ali sramu

Med pogoste simptome številni strokovnjaki prištevamo tudi vaše spremembe v čustvenih in telesnih reakcijah:

  • Vedenje, s katerim si škodujete, na primer prekomerno uživanje alkohola ali prehitra vožnja
  • Motnje spanja in težave z zbranostjo
  • Razdražljivost, izbruhi jeze ali agresivno vedenje

Simptomi posttravmatske stresne motnje se lahko sčasoma spreminjajo. Poleg naštetih simptomov ljudje s posttravmatsko stresno motnjo pogosto občutijo tesnobo kot odziv na določene sprožilce, ki se drugim morda zdijo nepomembni.

Ti sprožilci so lahko glasni zvoki ali množica ljudi, stvari, ki spominjajo na travmo (na primer avtomobil v katerem se je zgodilo nasilje ali zloraba), ali celo vonji ter okusi, povezani s travmo (na primer vonj okolice ali parfum napadalca).

Posttravmatska stresna motnja pri otrocih in mladostnikih

Simptome posttravmatske stresne motnje pri otrocih je težko prepoznati, zlasti če je otrok majhen ali če vi kot starš niste seznanjeni s samo motnjo. Pri otroku lahko PTSM prepoznamo, če ta kaže znake:

  • Sprememb v vedenju, kot sta agresija ali regresija (na primer pretvarjanje in obnašanje, ki je mlajše od njihove starosti)
  • Nočne more in druge težave s spanjem
  • Napadi panike in tesnoba 
  • Spremembe v prehranjevanju 


Predlagano: Psihoterapija za otroke in mladostnike
 

Med otroki in mladostniki, ki so doživeli travmo, bi lahko posttravmatsko motnjo diagnosticirali pri 3 do 15 % deklic in 1 do 6 % dečkih6.

Rezultati študije kažejo, da je od 15 do 43 % deklic in od 14 do 43 % dečkov v svojem življenju doživelo vsaj en travmatičen dogodek6.

Med otroki in mladostniki, ki so doživeli travmo, bi lahko posttravmatsko motnjo diagnosticirali pri 3 do 15 % deklic in 1 do 6 % dečkih6.

Vzroki za pojav

Razloge, zakaj se pri nekaterih ljudeh razvije posttravmatska stresna motnja, pri drugih pa ne, strokovnjaki še vedno raziskujejo, vendar vemo, da so z njo povezani nekateri dejavniki tveganja – vključno z:

  • Zlorabo ali zanemarjanjem v otroštvu
  • Genetiko
  • Družinsko zgodovino duševnih bolezni
  • Predhodno diagnozo duševne bolezni

Ugotovitve primerjalne študije 19 znanstvenih raziskav kažejo, da lahko na PTSM vpliva več dejavnikov, vključno s spolom, genetsko predispozicijo in hormonskimi vplivi. To potrjuje tudi dejstvo, da so ženske bolj izpostavljene posttravmatski stresni motnji kot moški1.

Nekateri ljudje razvijejo posttravmatsko stresno motnjo, ker so doživeli travmatičen dogodek, ki je bil tako hud, da je spremenil njihovo dojemanje sveta. 

Če ste bili na primer v prometni nesreči in ste videli, kako je vašega prijatelja povozil tovornjak in ga ubil, se lahko začnete bati vožnje. Preprosta razlaga je takšna, da vaši možgani povežejo travmatičen dogodek (v tem primeru vožnja) z nevarnostjo in smrtjo.

Izkušnje vsakega posameznika so drugačne, vendar je tu nekaj skupnih dejavnikov, ki vplivajo na intenziteto posledic:

  1. Daljše doživljanje travmatičnih dogodkov, kot je na primer večletna zloraba v odnosu.

  2. Resnost dogodka – bolj intenziven ali ogrožajoč je, večja je verjetnost, da bo pozneje povzročil posttravmatsko stresno motnjo.

  3. Vaša osebnost ima pomembno vlogo pri izražanju posttravmatske motnje. Če vas stvari zlahka vznemirijo, je verjetnost za razvoj posttravmatske stresne motnje večja kot pri osebi, ki je manj čustvena in je nagnjena k temu, da jo manj skrbi za stvari okoli nje.

Posledice in tveganja

Posttravmatska stresna motnja pogosto najprej prizadene normalno delovanje človeka, torej težave pri delu, odnosih in zdravju. Porušijo se vam lahko tudi rutine pri dejavnostih ali hobijih, ki ste jih nekoč počeli z veseljem. V težjih primerih se pojavijo tudi druge motnje v duševnem stanju, kot so:

Pri osebah, pri katerih je bila diagnosticirana posttravmatska stresna motnja, je verjetnost samomora 6 do 13-krat večja, medtem ko je bila verjetnost smrti zaradi samomora pri osebah s pridruženo depresijo in posttravmatsko stresno motnjo kar 29-krat večja5.

Zdravljenje in posttravmatska stresna motnja

Posttravmatsko stresno motnjo je mogoče zdraviti


Prvi korak k okrevanju je, da prepoznate, da imate posttravmatsko stresno motnjo, in poiščete pomoč. Za PTSM obstaja veliko načinov zdravljenja, ki se močno razlikujejo po učinkovitosti in stranskih učinkih. Nekatera so namenjena neposrednemu zdravljenju simptomov, druga pa se osredotočajo na pomoč pri obvladovanju tesnobe in strahu.

Psihoterapija

Psihoterapija je proces, k i vam pomaga odkriti vaše najgloblje misli in občutke. Omogoča vam, da raziščete, razumete in razrešite težave, ki vam povzročajo čustveno bolečino ali ovirajo vašo sposobnost, da bi v življenju normalno delovali.

Posttravmatsko stresno motnjo je mogoče zdraviti s psihoterapijo, pri čemer vam lahko pomagajo različne vrste terapij, ki so se izkazale za učinkovite pri zdravljenju posttravmatske stresne motnje: 

  • Kognitivna vedenjska terapija (KVT)
  • Terapija podaljšane izpostavljenosti (PE) 
  • Terapija desenzibilizacije in ponovne predelave z očmi (EMDR)
  • Kognitivno prestrukturiranje

Na travmo osredotočen pristop psihoterapije, je najučinkovitejši terapevtski pristop za posttravmatsko stresno motnjo7.

Namen teh terapij je pomagati ljudem, da se naučijo spreminjati svoje miselne vzorce in vedenje z raziskovanjem preteklih travm, razvijanjem novih veščin spoprijemanja s stresom in učenjem zdravega obvladovanja stresa.

Kognitivno-vedenjska terapija, osredotočena na travmo je bila učinkovita pri 83 posameznikih, ki so bili analizirani v eni raziskavi. Pri mlajših bolnikih z manj komorbidnimi motnjami je bilo opaziti največje izboljšanje8.

Pozitivne učinke terapije je pokazala tudi druga študija, še posebej pa je metoda zdravljenja pomagala otrokom in mladostnikom4.

Zdravila

Ali lahko posttravmatsko stresno motnjo zdravimo z zdravili?

Kratek odgovor je ne, vendar to še ne pomeni, da pomoč ne obstaja. Pri nekaterih ljudeh ugotovijo, da za njihovo boljše počutje, najboljša kombinacija različnih pristopov zdravljenja.

Zdravila se lahko uporabljajo skupaj s terapijo, vadbo ali meditacijo (kot je na primer čuječnost), čeprav rezultati študije kažejo, da je farmakološko zdravljenje v kombinaciji s psihoterapijo bilo manj učinkovito od zdravljenja samo s psihoterapijo2

Ugotovitve študije kažejo, da benzodiazepini oziroma antidepresivi ne pomagajo pri zdravljenju ali preprečevanju posttravmatske stresne motnje, tveganja pri njihovi uporabi pa so običajno večja od morebitnih kratkoročnih koristi.

Poleg tega so benzodiazepini povezani s posebnimi težavami pri ljudeh s PTSM, kot so splošno poslabšanje stanja, veliko večja možnost za razvoj PTSM po nedavni travmi, slabši rezultati psihoterapije, agresija, depresija in uporaba drog3.

V eni izmed študij dodajajo, da je morda odziv na zdravljenje z antidepresivi odvisen od starosti in spola osebe2.

Pred uporabo ali uživanjem zdravil se prej posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Samozdravljenje in samopomoč

Glede tega, kako si lahko sami pomagate pri posttravmatski stresni motnji, se morate zavedati, da ni univerzalne rešitve, ki bi ustrezala vsakemu posamezniku. Obstaja pa nekaj osnovnih stvari, ki so skupne vsem ljudem s simptomi te motnje:

Prvič, pomembno je vedeti, da niste krivi. Posttravmatska stresna motnja je resnična duševna bolezen, ki jo je povzročil travmatični dogodek, zato je smiselno, da ima vaše telo nenavadne odzive. Vedeti morate, da ničesar niste storili narobe.

Poskusite se spočiti in se gibati. Spanje je zelo pomembno za naše telo in um, redna vadba pa nam pomaga sproščati endorfine, ki nas pripeljejo do dobrega počutja. Če vas muči nespečnost, si pred spanjem privoščite kopel ali kratek sprehod – ta vas bo sprostil in vam pomagal lažje zaspati.

V kolikor nobena izmed naštetih metod samopomoči pri vas ne deluje, potem vam svetujemo, da obiščete svojega zdravnika ali se o težavah pogovorite s psihoterapevtom.

Diagnoza in preventiva

Posttravmatska stresna motnja je duševna motnja, ki jo je težko diagnosticirati, saj se lahko kaže na različne načine. Pri diagnosticiranju je treba upoštevati resnost simptomov in dolžino obdobja njihovega pojavljanja.

Če vas skrbi vaše duševno zdravje ali duševno zdravje bližnjega, se je o vaših pomislekih vredno pogovoriti s strokovnjakom – psihiatrom, ki vas lahko vodi skozi proces iskanja pomoči in vas lahko napoti k dobremu psihoterapevtu, ki vam bo s psihoterapijo pomagal olajšati simptome.

Za vas smo pripravili seznam preverjenih, zanesljivih in strokovnih psihoterapevtov, ki jih lahko izbirate glede na vašo lokacijo: Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Murska Sobota, Novo Mesto in Nova Gorica.

Ko ste izpostavljeni travmatičnim dogodkom ali izkušnjam, je pomembno, da poskrbite zase čimprej – še posebej takoj, ko so se ti dogodki zgodili. K osnovnim tehnikam preventive pripisujemo: 

  • Dovolj počitka
  • Druženje s prijatelji in družino 
  • Izogibanje psihoaktivnim snovem (alkoholu in drogam)

Pogosta vprašanja

Kdaj poiskati strokovno pomoč v kolikor sumite, da imate posttravmatsko stresno motnjo?

Odgovor na to vprašanje je preprost: 

Kadarkoli začutite, da jo potrebujete.

Če ste doživeli travmatičen dogodek in se težko spopadate s težavami, je lahko zelo težko vedeti, ali potrebujete pomoč ali ne. Pomembno se je zavedati, da se vsi različno spopadamo s stresom in da tisto, kar deluje pri eni osebi, morda ne bo delovalo pri drugi.

Če imate občutek, da simptomi posttravmatske stresne motnje ovirajo vaše vsakdanje življenje – na primer, če zaradi njih težko hodite v javnost ali se pogovarjate z ljudmi, je čas, da se o tem pogovorite s strokovnjakom.

Imam samomorilne misli, kaj storiti?

Če razmišljate o samomoru, je to lahko zelo strašljivo in nepojmljivo. Morda imate občutek, da se ne bo nič izboljšalo ali da nikomur ni mar za vas.

Najprej se z nekom pogovorite. Če je v vašem življenju nekdo, ki bo prisluhnil temu, kar imate povedati, potem se pogovorite z njim. Tudi če nimajo časa, da bi vas poslušali, lahko že to, da na glas poveste, kaj imate v mislih, pomaga zmanjšati pritisk.

Če v bližini ni nikogar, ki bi vam lahko prisluhnil, pokličite svojega osebnega zdravnika.

Znanstveno podprto
OpenClose
Literatura
OpenClose
Viri
OpenClose

Avtorica objave: Ana Kastelic, BA. pth. 

Strokovno pregledal: Helena Hošpel, psihoterapevtka

Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje

Psihoterapevti svetujemo

Kaj je depresija? — Vse o depresiji

Kaj je depresija? — Vse o depresiji Preberite več

Odkrijte učinkovite načine za obvladovanje in zdravljenje depresije

Ste anksiozni?

Ste anksiozni? Preberite več

Naučite se učinkovitih tehnik za obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Kaj je psihoterapija?

Kaj je psihoterapija? Preberite več

Pridobite samozavedanje čustev in osebnostno rast s psihoterapijo

Izboljšajte razmerje z
branjem naslednjih objav

Ste bili prevarani?

Ste bili prevarani? Preberite več

Vse o nezvestobi in kako odpraviti bolečino zaradi prevare v vašem odnosu

Je vaš partner bipolaren?

Je vaš partner bipolaren? Preberite več

Ali vi ali vaš partner hitro menja razpoloženje? Preberite več in prepoznajte bipolarno osebo

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Vse o zdravem partnerskem odnosu

Vse o zdravem partnerskem odnosu. Preberite več

Vse o partnerskem odnosu, pomenu komunikacije in pogostih vzrokih toksičnega razmerja

Duševno zdravje in
razvoj otrok

Kaj je ADHD?

Kaj je ADHD? Preberite več

Obvladajte motnjo ADHD in izboljšajte vsakodnevno delovanje

Imate avtista? — Vse o avtizmu

Imate avtista? — Vse o avtizmu Preberite več

Preberite kako prepoznati otroka z avtizmom in kako mu pomagati

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Motnje prehranjevanja
in motnje spanja

Kaj je anoreksija?

Kaj je anoreksija? Preberite več

Poiščite zdravljenje in podporo za anoreksijo

Kaj je bulimija?

Kaj je bulimija? Preberite več

Poiščite zdravljenje in podporo za bulimijo

Kaj je motnja prenajedanja?

Kaj je motnja prenajedanja? Preberite več

Premagajte prenajedanje ali prenajedanje in izboljšajte svoj odnos do hrane.

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Ste v stanju nespečnosti?

Imate nespečnost? Preberite več

Premagajte nespečnost in si zagotovite dober nočni počitek

Ste se znašli
v duševni stiski?

Psihoterapija vam lahko zagotovi podporo in orodja, ki jih potrebujete za obvladovanje čustev in izboljšanje splošnega počutja.

Odgovorili bomo v roku 12-24 ur.

Psihoterapija Spoznaj

Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj