Objavljeno: 5 Januar 2023 |
Posodobljeno: 9 Januar 2023

Kaj je prenajedanje
(prekomerno prehranjevanje)?

Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.

Strokovno pregledal: Ignac Schmidt, klinični psiholog

Motnja prenajedanja (prekomerno prehranjevanja) | Psihoterapija Spoznaj

Kaj je prenajedanje ali prekomerno prehranjevanje

Prenajedanje ali prekomerno prehranjevanje je nekontrolirano uživanje velikih količin hrane v kratkem časovnem obdobju, pogosto tako, da se počutimo neprijetno polni.

Prekomerno prehranjevanje lahko povzroči resne posledice za telesno in duševno zdravje, kot so debelost, visok krvni tlak in depresija. 

Čustveno ali kompulzivno prenajedanje

Kompulzivno ali čustveno prenajedanje pomeni prehranjevanje in je pogost mehanizem za obvladovanje težkih čustev ali situacij. 


Glavna razlika z motnjo prenajedanja je, da pri posamezniki s kompulzivnim ali čustvenim prenajedanjem ni vedno zaužita pretirana količina hrane. 

Študije ocenjujejo, da je približno 60 % oseb s prekomerno težo t.i. “čustvenih jedcev5. Ti so pogosto nagnjeni k uživanju hrane z veliko maščob in sladkorja, ki kompenzirajo negativna čustva4.

Te prehranjevalne navade pri čustvenih jedcih, v kombinaciji s povečano telesno težo, povečujejo tveganje za razvoj sladkorne bolezni in bolezni srca. Ta populacija ima tudi težave pri hujšanju, saj je verjetnost, da bodo te osebe dosegle cilj 10 % izgube telesne teže, za polovico manjši kot pri tistih, ki se NE prehranjujejo čustveno.

Motnja prenajedanja

Motnja prenajedanja je duševna motnja, ki se uvršča v katergorijo motenj hranjenja, zanjo pa so značilne ponavljajoče se epizode uživanje velikih količin hrane v kratkem časovnem obdobju in brez kontrole.

Da lahko prenajedanje postane motnja, se mora pri posamezniku (ali posameznici) pojavljati vsaj 1-krat na teden v obdobju 3 mesecev.  


Vse o motnjah hranjenja: Kaj je motnja hranjenja? 

Raziskave ocenjujejo, da ima motnjo prenajedanja v populaciji približno 0,9 % ljudi, pri čemer je motnja bolj razširjena pri ženskah (1,4 %) kot pri moških (0,4 %)1

Epizode prenajedanja pogosto spremljajo občutki sramu ali krivde in so lahko način spopadanja s težkimi čustvi ali življenjskim stresom.

Motnja prenajedanja je zelo povezana z debelostjo. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ima 30,7 % oseb z motnjo prenajedanja hkrati tudi prekomerno telesno težo, približno vsak tretji pa trpi zaradi resne debelosti2.

Primerjava: Bulimija ali prenajedanje s hrano?

Bulimija in motnja prenajedanja sta dve različni duševni motnji, za kateri so značilni neurejeni vzorci prehranjevanja. Čeprav obe motnji vključujeta epizode prenajedanja, je med njima več ključnih razlik.

Ena od glavnih razlik med bulimijo (nervozo) in motnjo prenajedanja je prisotnost kompenzacijskega vedenja. Pri bulimiji po fazi prenajedanja sledi faza čiščenja. Posamezniki z bulimijo se prekomernih količin hrane ali kalorij pogosto znebijo z bruhanjem, pretirano telesno vadbo in uporabo odvajal ali diuretikov. Pri motnji prenajedanja teh vedenj ni.

Izvedi vse o bulimiji: Kaj je bulimija? 


Druga razlika med obema motnjama je pogostost epizod prenajedanja. Pri bulimiji nervozi se lahko epizode prenajedanja pojavijo večkrat na teden, pri motnji prenajedanja pa so te nekoliko manj pogoste.


Poleg tega imajo lahko posamezniki z bulimijo nervozo bolj normalno telesno težo ali pa so nekoliko pod priporočeno težo, medtem ko imajo posamezniki z motnjo prenajedanja bolj verjetno prekomerno telesno težo.

Simptomi in znaki motnje prenajedanja

Pomembno je poudariti, da se pri posameznikih z motnjo prenajedanja lahko pojavljajo različni vedenjski in čustveni simptomi, ki se lahko od posameznika do posameznika razlikujejo po resnosti. Med očitne znake prištevamo:

  • Zaužitje nenavadno velike količine hrane v kratkem času (nekaj urah)
  • Občutek izgube kontrole nad prehranjevanjem
  • Uživanje hrane tudi takrat, kadar ste siti
  • Pogoste bolečine in neprijeten občutek v trebuhu po fazi prenajedanja
  • Pogosto po hrani posegate, ko ste sami
  • Občutki sramu, krivde ali obžalovanja po končani fazi hranjenja
  • Kljub predpisani dieti posegate po velikih količinah hrane

Vzroki motnje prenajedanja

Tuja predavateljica in raziskovalka dr. Cara Bohon iz Medicinske fakultete na priznani Univerzi Stanford trdi, da točni vzroki za pojav motnje prenajedanja niso povsem znani. Domneva se, da imata lahko genetika in okolje pomembno vlogo pri razvoju te motnje. 


Dr. Bohon nadaljuje, da lahko imajo pomembno vlogo tudi dejavniki kot so: lakota v otroštvu, nezadovoljstvo s telesom, povišan indeks telesne mase (ITM), družinska anamneza prekomerne telesne teže, s poudarkom na motnjah hranjenja, ki so se izražale pri materi osebe. Profesorica dodaja še, da se motnja pogosto začne med zgodnjo in pozno odraslo dobo6


Dokazi ene študije kažejo, da je motnja prenajedanja povezana s težavami v nekaterih možganskih območjih, ki nam pomagajo nadzorovati naše impulze in sprejemati racionalne odločitve3


Te težave so lahko podobne tistim, ki se pojavljajo pri drugih duševnih motnjah, ki vključujejo impulzivno ali kompulzivno vedenje. Primer sta motnji odvisnosti od drog in obsesivno kompulzivna motnja.


Preberi več: Kaj je obsesivno kompulzivna motnja?

Posledice motnje prenajedanja

V najnovejših znanstvenih študijah ugotavljajo, da lahko motnja povzroči naslednje posledice:


Motnja prenajedanja je močno povezana z debelostjo. V skupini odraslih ljudi z motnjo prenajedanja jih je imelo 71 % indeks telesne mase (ITM) 30 ali več, kar velja za debelost. Ljudje z motnjo prenajedanja in debelostjo imajo lahko tudi neurejene prehranjevalne vzorce, kar lahko moti uravnavanje hormonov, ki regulirajo lakoto in sitost7.


Debelost je uveljavljen dejavnik tveganja za številne vrste raka, do 20 % rakavih obolenj pa lahko pripišemo dejavnikom, povezanim z debelostjo8.


Do 20 % oseb s sladkorno boleznijo tipa 2 ima v ozadju motnjo hranjenja, najpogostejša pa je prav motnja prenajedanja9.


Simptomi motnje prekomernega prehranjevanja so povezane z motnjami spanja pri nosečnicah in večjim nezadovoljstvom s spanjem tudi do 18 mesecev po nosečnosti. Visoka stopnja prenajedanja je bila ugotovljena tudi pri posameznikih z narkolepsijo10.


V študiji 5.905 moških in žensk je bila psihopatologija mišične dismorfije (stanje, za katero je značilna obsedenost z velikostjo in obliko mišic) pomembno pozitivno povezana s prenajedanjem pri obeh spolih11.


Poleg zdravstvenih tveganj, omenjenih v študijah, obstaja še več drugih možnih zdravstvenih in psiholoških tveganj, povezanih z motnjami hranjenja, ki niso bila omenjena. Te vključujejo:

  • Povečano tveganje za visok krvni tlak, ki lahko vodi do bolezni srca in možganske kapi
  • Težave s prebavili, kot so refluks kisline in bolečine v želodcu
  • Bolečine v sklepih in težave pri gibanju zaradi prekomerne telesne teže
  • Socialna izolacija in strah pred obsojanjem s strani bližnjih
  • Sramovanje lastnega telesa in znižanje samozavesti
  • Večjim tveganje za izraz duševnih problemov, kot so depresija, anksiozne motnje, na primer: anksioznost in druge težave duševnega zdravja 

Diagnoza za motnjo prenajedanja

Diagnostični postopek zdravnika psihiatra ali psihologa lahko vključuje:

  1. Telesni pregled
  2. Laboratorijske oziroma krvne preiskave
  3. Psihološko oceno

V skladu z Diagnostičnim in statističnim priročnikom duševnih motenj (DSM – 5. izdaja) so merila za diagnozo motnje prenajedanja naslednja:


1) Ponavljajoče se epizode prenajedanja, ki so opredeljene kot uživanje večje količine hrane v kratkem času, kot bi jo v podobnih okoliščinah zaužila večina ljudi, in ki jih spremljajo vsaj 3 od naslednjih vedenj: 

  • hitro prehranjevanje, 
  • prehranjevanje do neprijetne sitosti, 
  • uživanje velikih količin hrane, čeprav fizično niste lačni, 
  • prehranjevanje v samoti zaradi sramu, 
  • občutek gnusa ali krivde po prehranjevanju

2) Epizode prenajedanja, ki se pojavljajo vsaj 1-krat na teden v obdobju 3 mesecev


3) Prekomerno prehranjevanje, ki ni povezano z uporabo kompenzacijskega vedenja oziroma faze čiščenja, ki je značilna pri bulimiji.

Zdravljenje in kako ustaviti prenajedanje

Zdravljenje motnje prenajedanja običajno vključuje kombinacijo terapije, vključno s kognitivno vedenjsko terapijo, dialektično vedenjsko terapijo, individualno psihoterapijo, zdravili (kot so antidepresivi) in prehranskim svetovanjem.

Psihoterapija

Psihoterapija je lahko zelo učinkovito zdravljenje motnje prenajedanja. Med psihoterapevtskimi srečanji imajo posamezniki priložnost, da v varnem in spodbudnem okolju razpravljajo o svojih mislih, občutkih in vedenju, povezanih s hrano in prehranjevanjem.

To jim lahko pomaga, da dobijo vpogled v svoje vedenjske vzorce in razvijejo globlje razumevanje svojih čustev in tega, kako vplivajo na njihova dejanja. 


O učinkovitost psihoterapije na zdravljenje motenj prekomernega prehranjevanja poročajo številne znanstvene raziskave. V eni študiji, je psihoterapija privedla tudi do bistveno večjega izboljšanja samospoštovanja12, v drugi študiji pa je dokazano, da je terapija izboljšala vedenjsko-prehranjevalne vzorce pri posameznikih z motnjo13


V obsežni raziskavi z 8.862 posamezniki s to motnjo so ugotovili pozitivne vzorce prehranjevanja tudi 12 mesecev po opravljenem zdravljenju, učinki psihoterapije same pa naj bi bila primerljivi kombiniranemu zdravljenju (s psihoterapijo + zdravili)14


Če se spopadate s to motnjo hranjenja in ste pripravljeni prevzeti nadzor nad svojim zdravjem in počutjem, razmislite o tem, da bi poiskali pomoč zaupanja vrednega psihoterapevta in raziskali prednosti psihoterapije. 


Skupaj s terapevtom lahko pripravita načrt zdravljenja, ki bo ustrezal vašim posebnim potrebam in ciljem ter vam pomagal živeti srečnejše in bolj zdravo življenje.

Zdravila

Osnovno zdravljenje motnje hranjenja je zdravljenje z zdravili, kot so antidepresivi in zdravila proti tesnobi. Ta zdravila bolnikom pomagajo obvladovati simptome in zmanjšujejo tveganje za ponovitev bolezni.

Obstajata dve vrsti antidepresivov: selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI) in zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI).

Pred uporabo zdravil, se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom, saj imajo lahko zdravila neželene učinke.

Pogosta vprašanja

Kdaj in kje poiskati pomoč?

Če imate kakršne koli znake motnje prenajedanja, morate takoj obiskati zdravnika. Če se ne zdravi, lahko tovrstna motnja posameznikom povzroča težave tudi po več let. 

Če ne želite poiskati pomoči, se o tem, kar doživljate, pogovorite z nekom, ki mu zaupate. Motnjo prenajedanja lahko uspešno zdravite s pomočjo pogovora z zaupanja vrednim prijateljem, družinskim članom ali partnerjem.

Vsekakor vam priporočamo, da za pomoč pri svojih duševnih stiskah povprašate zanesljivega in izkušenega psihoterapevta, ki bo znal poiskati prave vzroke vašega odnosa s hrano in vam pokazal pravo pot do normalnega stanja.

Ali si lahko pri motnjah prenajedanja pomagam sam/a?

Raziskave kažejo, da lahko strategije za samopomoč prinesejo nekaj manjših izboljšav, vendar je za zdravljenje običajno potrebna strokovna pomoč. 

Strategije samopomoči so običajno učinkovitejše, če se pred njimi posvetujete z zdravnikom ali psihoterapevtom15.

Obstaja za prenajedanje preventiva?

Kot dobra preventiva za izogib motnji deluje že samo vaš realistični pogled na hrano, težave pa ni mogoče vedno preprečiti. Zdravljenje je koristno začeti takoj, ko se pojavijo prvi simptomi.

Kako pomagati svojcu ali prijatelju?

Z mokontaktirate osebno tnjami hranjenja se je težko spopasti, saj je hrana tako pomemben del vsakdanjega življenja. 

Prijatelji in družina so zelo pomembnen člen pomoči osebi z motnjo prenajedanja pri odkrivanju simptomov in spreminjanju načina vedenja. Veliko ljudi, ki ozdravi od motnje, pravi, da jih je k iskanju strokovne pomoči spodbudil prav prijatelj ali družinski član. 

Če imate bližnjega, ki trpi za motnjo prekomernega prehranjevanja mu lahko pomagate z naslednjimi koraki:

1) Izobražujte se o motnjah hranjenja, kar vam bo pomagalo, da boste bolje razumeli njegove izkušnje in mu ponudili boljšo pomoč. 

O motnjah hranjenja smo na spletnem portalu spoznaj.si pisali že veliko, zato vam priporočamo, da preberete naše članke, ki jih najdete na dnu te objave.

V kolikor bi se želeli spustiti v vsebine še bolj podrobno, imate na koncu vsakega članka še povezave do znanstvene literature, kjer so te vsebine predstavljene še bolj natančno. Lahko pa nas tudi kontaktirate osebno in z veseljem vam bomo svetovali.

2) Spodbudite svojo ljubljeno osebo, da se pogovori s strokovnjakom za duševno zdravje za ustrezno oceno in pogovor o možnostih zdravljenja.

3) Ponudite čustveno podporo s tem, da jim daste vedeti, da v situaciji niso sami in da ste jim na voljo za vsako podporo

4) Izogibajte se kritiziranju vedenja te osebe in se raje osredotočite na nudenje pozitivne podpore in spodbude.

5) Spodbujajte to osebo k dejavnostim, ki pozdravljajo skrb zase in obvladovanje stresa. Poskušajte ji dati vedeti, naj se osredotoča na svoje prednosti in dosežke, ne pa na svoj videz.

Skrb za ljubljeno osebo z motnjo hranjenja je lahko čustveno izčrpavajoča in obremenjujoča. Pomembno si je zapomniti, da je v redu, če poskrbite zase in poiščete podporo tudi za SVOJE dobro počutje

Če se težko spopadate z izzivi skrbi za bližnjo osebo, ki ima motnjo hranjenja, razmislite o pogovoru s katerim izmed naših sočutnih in izkušenih psihoterapevtov. Ti vam lahko zagotovijo podporo in smernice, ki jo potrebujete za obvladovanje čustev in premagovanje tega zahtevnega obdobja. 

Skupaj lahko razvijemo načrt zdravljenja, ki bo ustrezal vašim posebnim potrebam in vam ter vašemu ljubljenemu pomagal živeti srečnejše in bolj polno življenje.

Znanstveno podprto
OpenClose
Literatura
OpenClose
Viri
OpenClose

Avtorica objave: Ana Kastelic, BA. pth. 

Strokovno pregledal: Ignac Schmidt, klinični psiholog

Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje

Psihoterapevti svetujemo

Kaj je depresija? — Vse o depresiji

Kaj je depresija? — Vse o depresiji Preberite več

Odkrijte učinkovite načine za obvladovanje in zdravljenje depresije

Ste anksiozni?

Ste anksiozni? Preberite več

Naučite se učinkovitih tehnik za obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Kaj je psihoterapija?

Kaj je psihoterapija? Preberite več

Pridobite samozavedanje čustev in osebnostno rast s psihoterapijo

Izboljšajte razmerje z
branjem naslednjih objav

Ste bili prevarani?

Ste bili prevarani? Preberite več

Vse o nezvestobi in kako odpraviti bolečino zaradi prevare v vašem odnosu

Je vaš partner bipolaren?

Je vaš partner bipolaren? Preberite več

Ali vi ali vaš partner hitro menja razpoloženje? Preberite več in prepoznajte bipolarno osebo

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Vse o zdravem partnerskem odnosu

Vse o zdravem partnerskem odnosu. Preberite več

Vse o partnerskem odnosu, pomenu komunikacije in pogostih vzrokih toksičnega razmerja

Duševno zdravje in
razvoj otrok

Kaj je ADHD?

Kaj je ADHD? Preberite več

Obvladajte motnjo ADHD in izboljšajte vsakodnevno delovanje

Imate avtista? — Vse o avtizmu

Imate avtista? — Vse o avtizmu Preberite več

Preberite kako prepoznati otroka z avtizmom in kako mu pomagati

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Motnje prehranjevanja
in motnje spanja

Kaj je anoreksija?

Kaj je anoreksija? Preberite več

Poiščite zdravljenje in podporo za anoreksijo

Kaj je bulimija?

Kaj je bulimija? Preberite več

Poiščite zdravljenje in podporo za bulimijo

Kaj je motnja prenajedanja?

Kaj je motnja prenajedanja? Preberite več

Premagajte prenajedanje ali prenajedanje in izboljšajte svoj odnos do hrane.

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Ste v stanju nespečnosti?

Imate nespečnost? Preberite več

Premagajte nespečnost in si zagotovite dober nočni počitek

Ste se znašli
v duševni stiski?

Psihoterapija vam lahko zagotovi podporo in orodja, ki jih potrebujete za obvladovanje čustev in izboljšanje splošnega počutja.

Odgovorili bomo v roku 12-24 ur.

Psihoterapija Spoznaj

Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj