Naši članki na portalu Psihoterapija Spoznaj so podprti z visokokakovostnimi viri in recenziranimi znastvenimi študijami. Preberite več o našem uredniškem postopku in o tem, kako zagotavljamo natančnost, zanesljivost in transparentnost naših vsebin.
Objavljeno: 5 Januar 2023 |
Posodobljeno: 9 Januar 2023
Kaj je shizofrenija?
Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.
Kaj je shizofrenija
Shizofrenija je huda duševna motnja, ki vpliva na mišljenje, čustvovanje in vedenje posameznika. Zanjo so značilni številni simptomi, vključno z blodnjami (napačna prepričanja), halucinacijami (videnje ali slišanje stvari, ki jih ni), neorganiziranim mišljenjem in govorom ter nenormalnim vedenjem.
Shizofrenija je kronična bolezen, ki zahteva stalno zdravljenje, ki lahko vključuje zdravila in psihoterapijo. Čeprav zdravila za shizofrenijo ni, lahko zdravljenje posameznikom pomaga pri obvladovanju simptomov in izboljšanju kakovosti življenja.
V populaciji, shizofrenija ni tako pogosta kot številne druge duševne motnje. Po zadnjih podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), za shizofrenijo trpi približno 24 milijonov ljudi ali 1 od 300 ljudi (0,32 %) po vsem svetu. Med odraslimi shizofreniki je ta stopnja 1 na 222 ljudi (0,45 %)SZO.
V drugi študiji je ocenjena prevalenca vseh psihotičnih motenj v populaciji Evropske unije približno 1,2 %, incidenca shizofrenije pa je 15,2 na 100.000 oseb oziroma (0,015 %)1.
Po podatkih ene raziskave2, je razmerje med moškimi in ženskami približno 1,4:1.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je shizofrenijo uvrstila na 8. mesto med glavnimi vzroki invalidnosti na svetu v starostni skupini od 15 do 44 let15.
Znaki in simptomi shizofrenije
Shizofrenija je zapletena in resna duševna bolezen, ki vpliva na mišljenje, čustvovanje in vedenje posameznika. Pri moških se znaki shizofrenije običajno začnejo kazati v zgodnjih do srednjih dvajsetih letih. Pri ženskah se simptomi običajno začnejo pojavljati v poznih dvajsetih letih.
Simptomi shizofrenije se lahko od osebe do osebe zelo razlikujejo, vendar so nekateri pogosti znaki naslednji:
Pomembno je opozoriti, da vsi ljudje s shizofrenijo ne občutijo vseh teh simptomov, prav tako se lahko razlikuje njihova resnost.
Napad shizofrenije in kako ukrepati
Ljudje s shizofrenijo imajo pogosto samomorilne misli in želje po samopoškodovanju.
Če ste vi ali vaša ljubljena oseba nagnjeni k samomorilnim dejanjem ali ste v hudi stiski, potem nemudoma kontaktirajte katero izmed spodaj navedenih številk:
Ne pozabite, da niste sami in da je na voljo pomoč. Tukaj je tudi nekaj napotkov, ki jih lahko storite, da se spopadete s svojimi občutki in pridobite podporo, v kolikor vaši simptomi niso zelo intenzivni:
Vzroki shizofrenije
Shizofrenija je zapletena duševna motnja, za katero velja, da je posledica kombinacije genetskih in okoljskih dejavnikov ter dejavnikov možganske kemije.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se shizofrenija najpogosteje pojavi v pozni odrasli dobi in dvajsetih letih, pri moških pa se običajno pojavi prej kot pri ženskah.
Pri razvoju shizofrenije ima pomembno vlogo genetika, saj se motnja običajno pojavlja v družinah. Pri ljudeh z družinsko anamnezo shizofrenije obstaja večje tveganje za razvoj te motnje. Vendar pa sama genetika ni vzrok za nastanek shizofrenije. Strokovnjaki dodajajo, da vpliva tudi starost očeta – otroci očetov, ki so bili ob porodu starejši od 34 let, bodo shizofrenijo v življenjski dobi razvili z večjo verjetnostjo4.
K razvoju shizofrenije lahko prispevajo tudi okoljski dejavniki, kot so stres, nasilje, zloraba in izpostavljenost virusom ali toksinom. Stresni življenjski dogodki, kot sta smrt bližnjega ali zloraba, lahko povečajo tveganje za razvoj shizofrenije.
Novejše študije ugotavljajo, da so pomemben okoljski dejavnik shizofrenije tudi zapleti pri porodu. Tveganje za razvoj shizofrenije je povezano z nujnim carskim rezom, krvavitvami med nosečnostjo, preeklampsijo in nizko porodno težo.
Obstaja tudi povezava med ločitvijo ali smrtjo enega ali obeh staršev in razvojem shizofrenije. Travme in socialne nesreče v različnih oblikah, bodisi v otroštvu bodisi v odrasli dobi, so bile raziskane kot potencialni okoljski dejavniki tveganja za shizofrenijo4.
Na razvoj shizofrenije lahko vplivata tudi kemija in delovanje možganov. Z motnjo so povezane nepravilnosti v nekaterih nevrotransmiterjih, kot sta dopamin in glutamat. Poleg tega so pri ljudeh s shizofrenijo opazili strukturne nepravilnosti v možganih, na primer nenormalen razvoj možganov ali nenormalne povezave med možganskimi celicami.
Natančen vzrok shizofrenije torej ni povsem znan in je verjetno posledica kombinacije teh dejavnikov. Pomembno je poudariti, da shizofrenija ni posledica osebne šibkosti ali pomanjkanja motivacije in je ni mogoče pozdraviti samo z močjo volje.
Dednost in shizofrenija
Da, shizofrenija je lahko dedna. Raziskave so pokazale, da je razvoj shizofrenije genetsko pogojen, kar pomeni, da lahko geni osebe prispevajo k tveganju za razvoj te motnje. Vendar je treba opozoriti, da je genetika le eden od dejavnikov, ki lahko vplivajo na tveganje za razvoj shizofrenije, in da so pomembni tudi drugi okoljski in družbeni dejavniki.
Skupni prispevek genetike k tveganju za razvoj shizofrenije je ocenjen na približno 80 %18.
Natančna vloga genetike pri razvoju shizofrenije je zapletena in ni povsem znana, vendar se domneva, da je lahko vpletenih več genov. Nekatere študije so pokazale, da je pri posameznikih z družinsko anamnezo shizofrenije večja verjetnost, da bodo tudi sami zboleli za to motnjo, zlasti če jo imajo sorodniki prve stopnje (na primer starši ali bratje in sestre)19.
Treba je tudi opozoriti, da genetika sicer lahko poveča tveganje za razvoj shizofrenije, vendar ne določa, ali bo oseba zagotovo zbolela za to motnjo ali ne. Veliko ljudi z družinsko anamnezo shizofrenije ne zboli, nasprotno pa se lahko duševna motnja pojavi pri nekaterih ljudjeh brez družinske anamneze20.
Življenjska doba shizofrenika
Pričakovana življenjska doba oseb s shizofrenijo je na splošno krajša od splošne populacije. To je pogosto posledica kombinacije različnih dejavnikov, vključno z neustreznim zdravljenjem in negativnimi učinki bolezni na telesno zdravje.
Pregled študij na skupnem vzorcu 247.603 shizofrenikov je pokazal, da imajo ljudje s shizofrenijo povprečno pričakovano življenjsko dobo za približno 14-15 let krajšo od splošne populacije9 in 5 do 10 % življenjsko tveganje za smrt zaradi samomora3.
Pomembno je omeniti, da je ob ustreznem zdravljenju in vodenju bolezni mogoče, da ljudje s shizofrenijo živijo dolgo in zadovoljno življenje. Na Švedskem živi samostojno življenje 3-krat več oseb s shizofrenijo kot v ZDA (med 25 do 40 %), kljub podobni ravni objektivno izmerjenih funkcionalnih sposobnosti5.
Zdravljenje shizofrenije
Ultimativnega zdravila za shizofrenijo ni, obstajajo pa terapije in načini zdravljenja, ki lahko pomagajo pri obvladovanju simptomov shizofrenije. Med njimi so psihoterapija, zdravila in spodbujanje zdravega življenjskega stila z optimalno prehrano in rednim gibanjem.
Psihoterapija
Psihoterapija vam lahko pomaga bolje razumeti in obvladovati vaše misli, čustva in vedenje. Zagotavlja lahko varen in podporen prostor za obravnavo in reševanje osebnih izzivov ter izboljšanje splošnega počutja. Z obiskom psihoterapevta lahko pridobite dragocen vpogled in orodja za premagovanje življenjskih vzponov in padcev ter bolj zdravo in srečno življenje.
Psihoterapija je bila potrjena v številnih znanstvenih raziskavah, pri obravnavi shizofrenije pa se lahko uporablja več različnih tehnik – od kognitivno vedenjske terapije, do individualne psihoterapije, terapije v paru, družinske psihoterapije ali skupinske psihoterapije11,12,13,16.
V obsežni raziskavi, kjer so anketirali strokovnjake duševnega zdravja iz 12 držav, sta bili v okviru smernic nefarmakološkega zdravljenja priporočeni družinska psihoterapija in psihoedukacija17.
Osebam s shizofrenijo pomaga psihoterapija razumeti, kaj sproži njihove simptome, tako da se lahko tem sprožilcem, če je le mogoče, izognejo. Izvaja se lahko individualno, v paru, družini ali skupini.
Za vas smo pripravili tudi seznam preverjenih, dobrih in zanesljivih psihoterapevtov, ki delujejo v vaši bližini in jih lahko kontaktirate:
V kolikor ne živite v katerem izmed naštetih mest ali si želite psihoterapevta obiskovati bolj oddaljeno, lahko ponudbo terapevtov preverite v drugih 80+ krajih po Sloveniji.
Zdravila za shizofrenijo
Antipsihotična zdravila so glavni način zdravljenja shizofrenije. Antipsihotiki uravnavajo raven nekaterih kemičnih snovi v možganih, kot sta dopamin in serotonin, kar lahko pomaga zmanjšati simptome shizofrenije.
Ta zdravila se običajno jemljejo peroralno v obliki tablet ali kapsul, jemljejo pa se lahko enkrat ali dvakrat na dan, odvisno od specifičnega zdravila in potreb posameznika.
Nekateri pogosto uporabljeni antipsihotiki so haloperidol, klorpromazin, risperidon in olanzapin. Ta zdravila imajo lahko različne neželene učinke in so lahko za različne posameznike bolj ali manj učinkovita, zato je pomembno, da tesno sodelujete z zdravnikom ali psihiatrom, da najdete pravo zdravilo in primeren načrt zdravljenja.
Vredno je omeniti, da pred uvedbo antipsihotikov v petdesetih letih prejšnjega stoletja za zdravljenje shizofrenije ni bilo učinkovitih zdravil15.
Pred uporabo ali uživanjem zdravil se posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom.
Optimalna prehrana pri shizofreniji
Ne obstaja posebna dieta, ki bi dokazano učinkovito zmanjšala simptome shizofrenije. Ena raziskava10 je pokazala, da se večina shizofrenikov prehranjuje skrajno nezdravo. Zaužijejo namreč velike količine nasičenih maščob, njihov jedilnik pa skoraj nikoli ne sestoji iz zadostne količine telesu potrebnih vlaknin in sadja.
Za osebe s shizofrenijo je pomembno, da dobijo dovolj hranilnih snovi, kot so maščobne kisline omega-3, ki zmanjšajo neuroinflamacijo21 in lajšajo simptome povezane s psihotičnimi stanji. Omega-3 najdemo jih v živilih, kot so mastne ribe, oreščki in semena.
Pomembno je opozoriti, da spremembe v prehrani same po sebi verjetno ne bodo v celoti odpravile zapletenih simptomov shizofrenije, zato jih je treba uporabljati v kombinaciji z drugimi pristopi zdravljenja, kot so zdravila in psihoterapija. Preden uvedete kakršne koli večje spremembe v prehrani, se je vedno najbolje posvetovati z zdravnikom, psihiatrom ali izkušenim prehranskim svetovalcem.
Shizofrenija pri otrocih in mladostnikih
Na splošno je odkrivanje shizofrenije pri otrocih lahko zahtevno zaradi kompleksne in raznolike narave simptomov ter težav pri natančnem diagnosticiranju bolezni v tej starostni skupini. Pomembno je, da se starši in skrbniki zavedajo morebitnih znakov shizofrenije in poiščejo zdravniško pomoč, če imajo pomisleke glede otrokovega duševnega zdravja.
Po podatkih raziskave, diagnostična veljavnost shizofrenije pri majhnih otrocih (mlajših od 6 let), sploh ni bila ugotovljena. Strokovnjaki dodajajo, da je pojav pred 13. letom starosti precej redek2.
Razlogov, zakaj je shizofrenijo pri otrocih težko odkriti, je več:
Psihoterapevti priporočamo: Psihoterapije za otroke in mladostnike
Simptomi shizofrenije pri otrocih lahko vključujejo:
Posledice in življenje s shizofrenijo
Nezdravljena shizofrenija ima lahko hude posledice za posameznika, ki trpi za to motnjo, in za njegovo okolico. Nekatere možne posledice nezdravljene shizofrenije so:
V eni študiji so bili otroci staršev shizofrenikov primerjani s svojimi vrstniki. Rezultati raziskave so pokazali, da so otroci shizofrenikov izpostavljeni večjemu številu negativnih življenjskih dogodkov in pogostejšim vsakodnevnim stresorjem. Zaradi teh izkušenj so otroci shizofrenikov bolj obremenjeni, v primerjavi s svojimi vrstniki6.
Na splošno ima lahko nezdravljena shizofrenija pomembne in trajne posledice za posameznikovo sposobnost delovanja v vsakdanjem življenju ter za njegovo telesno in duševno zdravje.
Pomembno je, da čim prej poiščete pomoč in si zmanjšate vplive negativnih posledic ter si zagotovite bolj kakovostno življenje.
Tveganje: Shizofrenija in alkohol
Uživanje alkohola je lahko mehanizem za spopadanje s shizofrenijo, saj lahko začasno ublaži simptome, kot sta anksioznost in stres. Vendar lahko dolgotrajno uživanje alkohola povzroči negativne posledice in dolgoročno poslabša simptome shizofrenije.
Obstajajo znanstveni dokazi22, da lahko uživanje alkohola prispeva k razvoju psihotičnih simptomov pri osebah s shizofrenijo. Nevarno pitje alkohola lahko zmoti delovanje nevrotransmiterjev – kemikalij v možganih, ki prenašajo sporočila med živčnimi celicami. Alkohol tako vpliva na raven nevrotransmiterjev, kot je dopamin, ki sodeluje pri razvoju psihotičnih simptomov.
Problematično pitje alkohola je zabeleženo pri 20 % vseh shizofrenikih7.
Poleg tega lahko uživanje alkohola poveča tveganje za vnetje v možganih, ki je prav tako povezano z razvojem psihotičnih simptomov.
V prvi vrsti je pomembno, da se posamezniki s shizofrenijo zavedajo morebitnih tveganj in negativnih učinkov uživanja alkohola ter da poiščejo pomoč, če se spopadajo z njegovo zlorabo.
Forum in izpovedi drugih o shizofreniji
Včasih pomaga že, če slišimo zgodbe drugih ljudi, ki si delijo enako usodo kot mi sami. Predlagamo vam, da si preberete iskreno izpoved Maje Klemenčič (slikarka in umetnica) ali prebrskate forum med over net za temo shizofrenije in si preberete resnične komentarje slovencev in slovenk, ki so imeli shizofrenijo ali pa nastopali v vlogi skrbnika ali partnerja.
Pogosta vprašanja
Trenutno ni znanega načina za preprečevanje shizofrenije. Čeprav nekaterih dejavnikov tveganja za razvoj shizofrenije, kot je družinska anamneza, ni mogoče spremeniti, lahko z nekaterimi ukrepi zmanjšamo tveganje za razvoj shizofrenije ali ublažimo njene posledice.
Če sumite, da imate shizofrenijo, ali se pri vas pojavljajo simptomi psihoze, kot so halucinacije, blodnje ali neorganizirano mišljenje, je pomembno, da čim prej obiščete zdravnika psihiatra.
Zgodnje posredovanje pri shizofreniji, vključno s spodbujanjem zgodnjega iskanja pomoči, dokazano skrajša trajanje nezdravljene psihoze14.
Čeprav je raziskano, da so moški s shizofrenijo tudi do 7-krat bolj nagnjeni k nasilnim dejanjem in ženske tudi do 29-krat8, to ne pomeni, da so vse osebe s shizofrenijo nasilne.
Večina oseb s shizofrenijo sploh ni nasilnih, tiste, ki pa so, pa imajo pogosto druge težave, kot so uporaba drog ali druge duševne bolezni, ki prispevajo k njihovemu vedenju.
Če imate bližnjega, ki kaže znake shizofrenije ali podobne bolezni, ga lahko podprete in mu pomagate pri oskrbi z naslednjimi koraki:
Skrb za bližnjega s shizofrenijo je lahko čustveno in fizično zahtevna. Če imate sorodnika s shizofrenijo, se morate zavedati, da v tem boju niste sami.
S pomočjo psihoterapije lahko tudi sami dobite podporo, če se počutite preobremenjeni zaradi motnje, ki jo ima vaš sorodnik ali znanec. Morebiti ste razočarani, ker mu ne morete pomagati pri obvladovanju procesa zdravljenja ali pri drugih potrebah, ki jih kaže.
Psihoterapija ni le vir informacij za osebe s težavami z duševnim zdravjem, pač pa je tudi priložnost za bližnje, da najdejo olajšanje od lastnega stresa in skrbi zaradi duševne stiske svojega bližnjega.
Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje
Psihoterapevti svetujemo
Kaj je depresija? — Vse o depresiji
Odkrijte učinkovite načine za obvladovanje in zdravljenje depresije
Ste anksiozni?
Naučite se učinkovitih tehnik za obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Kaj je psihoterapija?
Pridobite samozavedanje čustev in osebnostno rast s psihoterapijo
Izboljšajte razmerje z
branjem naslednjih objav
Ste bili prevarani?
Vse o nezvestobi in kako odpraviti bolečino zaradi prevare v vašem odnosu
Je vaš partner bipolaren?
Ali vi ali vaš partner hitro menja razpoloženje? Preberite več in prepoznajte bipolarno osebo
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Vse o zdravem partnerskem odnosu
Vse o partnerskem odnosu, pomenu komunikacije in pogostih vzrokih toksičnega razmerja
Duševno zdravje in
razvoj otrok
Kaj je ADHD?
Obvladajte motnjo ADHD in izboljšajte vsakodnevno delovanje
Imate avtista? — Vse o avtizmu
Preberite kako prepoznati otroka z avtizmom in kako mu pomagati
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Motnje prehranjevanja
in motnje spanja
Kaj je anoreksija?
Poiščite zdravljenje in podporo za anoreksijo
Kaj je bulimija?
Poiščite zdravljenje in podporo za bulimijo
Kaj je motnja prenajedanja?
Premagajte prenajedanje ali prenajedanje in izboljšajte svoj odnos do hrane.
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Ste v stanju nespečnosti?
Premagajte nespečnost in si zagotovite dober nočni počitek
Motnje hranjenja
Motnje spanja
Razvojne motnje
Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj