Objavljeno: 5 Januar 2023 |
Posodobljeno: 9 Januar 2023

Kaj je socialna anksioznost?

Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.

Strokovno pregledal: Ignac Schmidt, klinični psiholog

Socialna anksioznost (socialna fobija) | Psihoterapija Spoznaj

Kaj je socialna anksioznost (socialna fobija)

Socialna anksioznost (znana tudi kot socialna fobija) je vrsta anksiozne motnje, za katero je značilen strah ali nelagodje v družabnih situacijah, zlasti tistih, ki vključujejo stike z neznanci. Osebe s to motnjo obremenjuje tudi možnost, da jih bodo drugi presojali ali ocenjevali. 


Priporočamo: Kaj so anksiozne motnje?


Po podatkih novejše študije, je razširjenost socialne anksioznosti med 5 % in 10 % posamezniki v celotni populaciji. Običajno se začne v zgodnji odrasli dobi in je običajno trajna, če ni učinkovito zdravljena1.

Približno 18 % populacije je mnenja, da nima socialne anksioznosti, čeprav vseeno izpolnjuje njen prag diagnoze2.

Motnja se lahko pojavi pri obeh spolih, njena resnost pa je odvisna od starosti posameznika, poklica, stopnje izobrazbe in bivanja v mestu ali na podeželju2.

Za ljudi s socialno anksioznostjo, so ob stiku z drugimi, značilni telesni simptomi, kot so potenje, hitro bitje srca in težave pri govorjenju, lahko pa se tudi povsem izogibajo družabnim situacijam. Gre za duševno motnjo, ki jo je mogoče zdraviti, in sicer s psihoterapijo, zdravili ali kombinacijo obojega.

Znaki in simptomi za socialno anksioznost

Pomembno je poudariti, da socialne anksiozne motnje ne smemo zamenjevati s plahostjo ali introvertiranostjo, temveč je to duševno stanje, ki lahko povzroči veliko stisko in ovira vsakdanje življenje posameznika. Pogoste družbene situacije, ki jih osebe s to motnjo težko prenesejo, vključujejo:

  • Zabave ali družabna srečanja
  • Prehranjevanje pred drugimi
  • Uporaba javnega stranišča
  • Gledanje v oči med pogovorom
  • Začenjanje pogovora
  • Vstopanje v prostor poln ljudi
  • Odhod v službo ali šolo
  • Stiki z neznanci


Osebe s to motnjo prepoznamo na podlagi čustvenih, vedenjski in telesnih simptomov. Pogosti čustveni in vedenjski znaki socialne anksioznosti so:

  • Izreden strah ali tesnoba v družabnih situacijah
  • Prekomerno analiziranje svojega vedenja po družabni situaciji
  • Stalni strah pred kritiziranjem ali obsojanjem s strani drugih
  • Strah pred osramotilnimi dejanji in dejanji, ki bi povzročala zadrego
  • Neprijetnost v interakciji z neznanci
  • Strah pred pojavom vidnih telesnih simptomov, ki bi lahko povzročili zadrego, kot so zardevanje, potenje ali tresoč glas
  • Izogibanje situacijam, v katerih je oseba lahko v središču pozornosti
  • Pričakovanje najhujših možnih posledic zaradi negativne izkušnje med družabno situacijo


Pogosti telesni oziroma fizični simptomi ali znaki, ki lahko spremljajo socialno anksiozno motnjo, so naslednji:

  • Rdečica
  • Hitrejše bitje srca
  • Tresenje
  • Potenje
  • Slabost in občutek “metuljčkov” v trebuhu
  • Oteženo dihanje
  • Mišična napetost

Vzroki za razvoj socialne anksioznosti

Vzrok socialne anksioznosti naj bi bila kombinacija genetskih, okoljskih in razvojnih dejavnikov.

Genetski dejavniki lahko igrajo pomembno vlogo pri razvoju socialne anksiozne motnje. Študija je dokazala, da je za razvoj motnje pri otrocih, prispevek genetskih dejavnikov približno 2-krat večji kot pri odraslih5.

Druga raziskava je pokazala, da imajo ženske v primerjavi z moškimi večjo verjetnost za razvoj socialne anksioznosti, ki izvira iz večje subjektivne stiske6.

Tveganje za razvoj socialne anksiozne motnje lahko povečajo tudi okoljski dejavniki, na primer ustrahovanje ali kritika.

Na razvoj bolezni lahko vplivajo tudi razvojni dejavniki, kot so negativne družbene izkušnje ali pridružene razvojne ali osebnostne motnje. Socialna anksioznost se pogosto pojavlja skupaj z naslednjimi motnjami duševnega ali razvojnega stanja (v oklepajih je stopnja verjetne pridruženosti – soobolevnosti):

Dolgotrajne negativne posledice motnje

Če se socialna anksiozna motnja ne zdravi, lahko resno vpliva na človekovo življenje in vsakodnevno delovanje. 


V eni študiji namreč več kot 90 % oseb s to motnjo poroča o psihosocialnih motnjah, ki zajemajo povečano tveganje za opustitev šolanja, zmanjšano produktivnost na delovnem mestu, slabši socialno-ekonomski status in zmanjšano splošmp kakovost življenja. V isti študiji več kot tretjina analiziranih poroča o hudih posledicah5.


Med druge posledice, ki jih lahko zanemarjanje anksiozne motnje prinese, štejemo:

  • Pomanjkanje hrabrosti za doseganje določenih ciljev
  • Slabe veščine povezovanja z drugimi
  • Telesne zdravstvene težave
  • Zloraba psihoaktivnih snovi, kot je alkohol ali druge droge, kar lahko privede do odvisnosti 
  • Socialna izolacija in izogibanje ljudem, ki vas imajo radi
  • Slaba kakovost življenja in zmanjšana samozavest
  • Povečanem tveganju za druge težave z duševnim zdravjem, na primer depresije ali bipolarne motnje
  • Samomorilne misli 

Zdravljenje in socialna anksioznost

Strokovnjaki za duševno zdravje iz priznane Univerze v Nemčiji, navajajo, da lahko socialno anksiozno motnjo zdravimo s psihoterapijo, farmakoterapijo(zdravili) ali kombinacijo obeh metod5.

Psihoterapija

Psihoterapija ali pogovorna terapija je pogosto in učinkovito zdravljenje socialne anksiozne motnje.

Na terapiji pod vodstvom psihoterapevta obravnavamo lastne misli, občutke in vedenje, ki povzročajo tesnobo. Izvaja se lahko individualno, s partnerjem, družinsko ali prek ospleta.


V eni študiji so se simptomi anksiozne motnje občutno zmanjšali po 16 tednih psihoterapije, oziroma kognitivno vedenjske terapije, ki sodi v podkategorijo8. V drugi študiji so poročali o izboljšanju stanja tudi po pretečenih 24 mesecih po zadnjem opravljenem psihoterapevtskem srečanju9


Psihoterapija nam lahko pomaga razviti strategije obvladovanja in tehnike za spopadanje s tesnobo v družabnih situacijah. 


Če imate simptome socialne anksiozne motnje, je pomembno, da poiščete pomoč pri dobrem psihoterapevtu, ki je usposobljen za zdravljenje anksioznih motenj. Za vas smo pripravili seznam preverjenih, zaupanja vrednih in izkušenih psihoterapevtov, ki so na voljo v različnih mestih po Sloveniji: 

V kolikor ne živite v katerem izmed naštetih mest ali si želite psihoterapevta obiskovati bolj oddaljeno, lahko ponudbo terapevtov preverite v drugih 80+ krajih po Sloveniji.

Naša ekipa izkušenih terapevtov vam je na voljo za podporo na poti do boljšega duševnega zdravja in dobrega počutja. 


Na nas se obrnite še danes in izvedite več o naših psihoterapevtskih storitvah ter o tem, kako vam lahko pomagamo izboljšati vaš nastop pred drugimi ljudmi in vas naučimo kako se spopadati z negativnimi mislimi, kadar pride do družabnih dogodkov.

Zdravila in socialna anksioznost

Antidepresivi, kot so selektivni zaviralci ponovnega privzema serotonina (SSRI) in zaviralci ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI), lahko pomagajo pri zmanjševanju simptomov socialne anksiozne motnje. 


Pogosto se uporabljajo tudi beta blokatorji, ki jih običajno uporabljajo za zdravljenje bolezni srca, se lahko uporabljajo tudi za pomoč pri obvladovanju fizičnih simptomov tesnobe, kot sta hitro bitje srca in tresenje.

Pred uporabo ali uživanjem zdravil se posvetujte s svojim zdravnikom ali farmacevtom.

Socialna fobija in zdravljenje z alternativnimi metodami

Zdravljenju socialne anskioznosti oziroma fobije lahko pristopimo tudi s samopomočjo in alternativnimi tehnikamiki so lahko:

  • Pogovor z zaupanja vrednim prijateljem ali družinskim članom
  • Redna telesna vadba lahko pomaga zmanjšati tesnobo s sproščanjem endorfinov, kemikalij, ki izboljšujejo razpoloženje in zmanjšujejo stres 
  • Postavljanje ciljev in postopno soočanje s strahovi

Vse bolj se strokovnjaki za duševno zdravje nagibajo ku uporabi tehnike čuječnosti, ki tudi dokazano10,11 zmanjšuje simptome socialne anksioznosti. 


Čuječnost je praksa, ki vključuje usmerjanje pozornosti na sedanji trenutek in sprejemanje brez obsojanja. Z njo lahko izboljšamo razpoloženje in telesno zdravje ter obvladujemo stres, tesnobo in depresijo.


Predlagano: Kaj je čuječnost? 


Pomembno je opozoriti, da se tehnike, ki temeljijo na čuječnosti, ne smejo uporabljati kot nadomestilo za zdravljenje s psihoterapijo ali z zdravili.

Diagnoza socialne anksioznosti

Diagnostična merila Diagnostičnega in statističnega priročnika duševnih motenj (DSM-V) za socialno anksioznost vključujejo naslednje značilnosti3:

  • Vztrajen strah pred eno ali več družabnimi situacijami ali nastopi, ki vključujejo neznane ljudi ali možnost, da jih bodo drugi opazovali.
  • Strah, da bo oseba ravnala na način (ali pokazala simptome tesnobe), ki bo sramoten ali ponižujoč
  • Skoraj vedno doživljanje tesnobe, ko je oseba izpostavljena družbeni situaciji, ki se je boji, kar se lahko izrazi v obliki paničnega napada.
  • Spoznanje, da je strah pretiran ali nerazumen.
  • Izogibanje ali prenašanje strah vzbujajočih družabnih situacij ali situacij nastopanja z močno tesnobo ali stisko.
  • Stanje pomembno ovira normalno rutino, delo ali akademsko delo, družbene dejavnosti ali odnose ali povzroča izrazito stisko.
  • Strah ali izogibanje ni posledica neposrednih fizioloških učinkov snovi ali zdravstvenega stanja in ga ni mogoče bolje pojasniti z drugo duševno motnjo.
  • Če je prisotno zdravstveno stanje ali druga duševna motnja, socialni strah ali strah pred delovanjem ni povezan z njo (npr. strah ni povezan s tresenjem pri Parkinsonovi bolezni).

Pogosta vprašanja

Kdaj poiskati strokovno pomoč?

Če imate težave s socialno anksioznostjo, vedite, da niste sami. V primeru, da vam družbene situacije povzročajo visoko stopnjo tesnobe in strahu, se je o tem pomembno pogovoriti najprej z bližnjimi – bodisi s prijateljem, partnerjem ali družinskim članom. 

V primeru, da vam njihova podpora ni ustrezala ali pa je sploh niste dobili, se lahko o težavah povsem diskretno pogovorite s katerim izmed naših psihoterapevtov. Ti vam lahko pomagajo najti načine za obvladovanje in zdravljenje motnje ter doseganje večjega osebnega zadovoljstva.

Ali obstajajo neželeni učinki zdravil za zdravljenje socialne anksioznosti?

Antidepresivi, ki se pogosto uporabljajo za zdravljenje socialne anksiozne motnje, imajo lahko neželene učinke. 

Najpogostejši neželeni učinki so blagi in lahko vključujejo slabost, suha usta, zaprtje, drisko, vrtoglavico, zaspanost, nespečnost, spolne neželene učinke, glavobol, potenje in zamegljen vid. 

Ti neželeni učinki so običajno začasni in se sčasoma izboljšajo, ko se telo prilagodi na zdravilo. 

Manj pogosti, vendar resnejši neželeni učinki antidepresivnih zdravil so lahko manija ali hipomanija, samomorilne misli in serotoninski sindrom. 

Tudi blokatorji beta, ki se lahko uporabljajo za zdravljenje socialne anksiozne motnje, imajo lahko neželene učinke. Pogosti neželeni učinki blokatorjev beta so utrujenost, vrtoglavica, šibkost, slabost, suha usta, zaprtje in driska. 

Pomembno je, da o vseh resnih neželenih učinkih takoj obvestite svojega zdravnika ali psihiatra.

Kako lahko pomagam bližnjemu s socialno anksioznostjo?

Če kot skrbnik opazujete, kako se vaša bližnja oseba spopada s socialno anksioznostjo, je to lahko čustveno izčrpavajoče in srce parajoče. 

Morda se počutite nemočni in ne veste, kako bi ga najbolje podprli in ji pomagali. Pomembno se je zavedati, da je socialna anksiozna motnja ozdravljiva in da lahko z nekaterimi ukrepi pomagate svojim bližnjim pri obvladovanju te motnje. Za vas smo psihoterapevti pripravili nekaj preprostih korakov, ki jih lahko naredite sami:

  • Življenje s socialno anksioznostjo je lahko težka in osamljena izkušnja, zato je pomembno, da ljubljeni osebi sporočite, da pri tem ni sama.
  • Svojcu pomagajte prepoznati in izpodbijati negativne misli ter jih nadomestiti z bolj realističnimi in pozitivnimi. Spremenjanje njenih/njegovih negativnih miselnih vzorcev lahko učinkovito prežene negativno tesnobo. 
  • Pomagajte svojemu bližnjemu, da daje prednost dejavnostim, kot so gibanje, zdrava prehrana in dovolj spanja. Predlagajte jim, da si vzamejo čas zase in počnejo stvari, ki jim prinašajo veselje in sprostitev.
  • S svojo ljubljeno osebo se lahko pridružite tudi psihoterapevtskemu srečanju ali skupinskemu treningu za meditacijo čuječnosti. V kolikor vas zanima več nas kontaktirajte in skupaj ji lahko poiščemo način kako prevzeti nadzor nad anksioznostjo in ji izboljšati splošno počutje. Kontaktirate nas lahko na elektronski naslov pomoc@spoznaj.si ali preko spletnega obrazca
Znanstveno podprto
OpenClose
Literatura
OpenClose
Viri
OpenClose

Avtorica objave: Ana Kastelic, BA. pth. 

Strokovno pregledal: Ignac Schmidt, klinični psiholog

Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje

Psihoterapevti svetujemo

Kaj je depresija? — Vse o depresiji

Kaj je depresija? — Vse o depresiji Preberite več

Odkrijte učinkovite načine za obvladovanje in zdravljenje depresije

Ste anksiozni?

Ste anksiozni? Preberite več

Naučite se učinkovitih tehnik za obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Kaj je psihoterapija?

Kaj je psihoterapija? Preberite več

Pridobite samozavedanje čustev in osebnostno rast s psihoterapijo

Izboljšajte razmerje z
branjem naslednjih objav

Ste bili prevarani?

Ste bili prevarani? Preberite več

Vse o nezvestobi in kako odpraviti bolečino zaradi prevare v vašem odnosu

Je vaš partner bipolaren?

Je vaš partner bipolaren? Preberite več

Ali vi ali vaš partner hitro menja razpoloženje? Preberite več in prepoznajte bipolarno osebo

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Vse o zdravem partnerskem odnosu

Vse o zdravem partnerskem odnosu. Preberite več

Vse o partnerskem odnosu, pomenu komunikacije in pogostih vzrokih toksičnega razmerja

Duševno zdravje in
razvoj otrok

Kaj je ADHD?

Kaj je ADHD? Preberite več

Obvladajte motnjo ADHD in izboljšajte vsakodnevno delovanje

Imate avtista? — Vse o avtizmu

Imate avtista? — Vse o avtizmu Preberite več

Preberite kako prepoznati otroka z avtizmom in kako mu pomagati

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Motnje prehranjevanja
in motnje spanja

Kaj je anoreksija?

Kaj je anoreksija? Preberite več

Poiščite zdravljenje in podporo za anoreksijo

Kaj je bulimija?

Kaj je bulimija? Preberite več

Poiščite zdravljenje in podporo za bulimijo

Kaj je motnja prenajedanja?

Kaj je motnja prenajedanja? Preberite več

Premagajte prenajedanje ali prenajedanje in izboljšajte svoj odnos do hrane.

Potrebujete psihoterapevta?

Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo

Ste v stanju nespečnosti?

Imate nespečnost? Preberite več

Premagajte nespečnost in si zagotovite dober nočni počitek

Ste se znašli
v duševni stiski?

Psihoterapija vam lahko zagotovi podporo in orodja, ki jih potrebujete za obvladovanje čustev in izboljšanje splošnega počutja.

Odgovorili bomo v roku 12-24 ur.

Psihoterapija Spoznaj

Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj