Naši članki na portalu Psihoterapija Spoznaj so podprti z visokokakovostnimi viri in recenziranimi znastvenimi študijami. Preberite več o našem uredniškem postopku in o tem, kako zagotavljamo natančnost, zanesljivost in transparentnost naših vsebin.
Objavljeno: 3 Januar 2023 |
Posodobljeno: 30 Januar 2023
Kaj je travma?
Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.
Kaj je travma
Travma je odziv na zelo stresne dogodke ali situacije. Povzroči jo lahko doživetje ali videnje kateregakoli dogodka, ki povzroči močan strah, grozo ali telesno poškodbo. To lahko vključuje dogodke, kot so vojna, naravne nesreče ali zloraba.
Ljudje, ki so doživeli travmo, imajo lahko občutek, da so "drugačni" od drugih, saj ne razumejo, zakaj čutijo tako veliko bolečino – vedo le, da se je nekaj v njih popolnoma spremenilo, odkar se je zgodil travmatični dogodek.
Moški so pogosteje fizično napadeni kot ženske (11.1 % proti 10.3 %), medtem ko ženske poročajo o večjem številu spolnih napadov (7.3 % proti 1.3 %)1.
Simptomi in znaki travme
Simptomov travme je veliko, vendar se od osebe do osebe razlikujejo in jih je lahko precej težko prepoznati. Znaki travme se razlikujejo tudi glede na vrsto travme, ki ste jo doživeli. Pogosti znaki so lahko:
Pomembno je vedeti, da se travma ne kaže vedno na očitne načine – lahko je tako neopazna, kot na primer: vaš prijatelj z vami nenadoma ne more (več) vzpostaviti očesnega stika. Enako velja v obratnem primeru, kjer vi ne morete vzpostaviti očesnega stika z njim.
Znaki so lahko tudi očitnejši, kot je na primer situacija, da vas v trgovini nenadoma (in brez razloga) zagrabi panika.
Preberi več: Kaj je panični napad?
Vrste in oblike travme
Travmo lahko povzroči veliko stvari. Eden najpogostejših vzrokov je zloraba, ki je lahko v različnih oblikah: fizična, spolna ali čustvena.
Drug pomemben vzrok za travmo je priča nasilju. Že opazovanje nasilja nad živalmi ali ogled nasilnega filma lahko pri ljudeh povzroči travmo.
Posttravmatska stresna motnja
Kakšna je torej razlika med travmo in posttravmatsko stresno motnjo?
Na kratko: Travma je le en dogodek, ki povzroči stisko, posttravmatska stresna motnja pa je cel skupek simptomov, ki so posledica travme.
Preberi več: Kaj je posttravmatska stresna motnja?
Posttravmatska stresna motnja je duševna motnja, ki se lahko razvije po tem, ko je nekdo doživel grozljiv dogodek ali preizkušnjo. Simptomi posttravmatske stresne motnje vključujejo podoživljanje travmatičnega dogodka v nočnih morah in spominih, izogibanje situacijam, ki spominjajo na dogodek, občutek otopelosti ali odtujenosti od drugih ter težave pri spominjanju, kaj se je zgodilo med travmatičnim dogodkom. Ti simptomi lahko trajajo od enega meseca do več let po travmi.
Akutna stresna motnja
Akutna stresna motnja je podobna posttravmatski stresni motnji, vendar traja manj kot en mesec po doživetju travme. Pri nekaterih osebah s to motnjo se kasneje razvije popolna posttravmatska stresna motnja, pri drugih pa se simptomi sploh ne pojavijo.
Kronična travma
Kronična travma je posledica ponavljajoče se izpostavljenosti nasilju ali zanemarjanju v otroštvu ali odrasli dobi. Pogosto je posledica stalne zlorabe v otroštvu, lahko pa je tudi posledica stalne izpostavljenosti nasilju ali drugim stresnim situacijam.
Ker je kronična travma pogosto posledica nenehnih zlorab in zanemarjanja, lahko močno vpliva na posameznikove socialne sposobnosti, samospoštovanje in duševno zdravje.
Kompleksna travma
Kompleksna travma se lahko zgodi, ko nekdo doživi več kot en travmatični dogodek. Ko oseba doživi kompleksno travmo, ima lahko občutek, da je njeno telo napadeno. Do travme lahko pride na več načinov. Če ste bili na primer spolno zlorabljeni kot otrok in nato posiljeni tudi kot odrasla oseba, boste doživeli kompleksno travmo.
Najpogostejši primeri kompleksne travme so zloraba in zanemarjanje otrok, nasilje v intimnem partnerskem odnosu (znano tudi kot nasilje v družini) in spolna zloraba v otroštvu.
Sekundarna travma
Sekundarna travma nastane zaradi neposredne ali posredne izpostavljenosti travmatičnemu dogodku. Posredna izpostavljenost lahko vključuje opazovanje travme nekoga drugega, poslušanje o travmatičnem dogodku ali lastno udeležbo v travmatični situaciji – na primer prisotnost med reševanjem oseb pri naravnih katastrofah.
Posredna izpostavljenost lahko vključuje tudi seznanitev z dogodkom, ki se je zgodil, prek medijskega poročanja o dogodku ali od nekoga drugega, ki je bil tam.
Vzroki travme
Travmo lahko povzroči veliko stvari. Eden najpogostejših vzrokov je zloraba, ki je lahko v različnih oblikah: fizična, spolna ali čustvena.
Drug pomemben vzrok za travmo je priča nasilju. Že opazovanje nasilja nad živalmi ali ogled nasilnega filma lahko pri ljudeh povzroči travmo.
Po podatkih študije je oseba s travmo v povprečju stara skoraj 54 let1.
Travmo lahko povzročijo tudi nesreče ali naravne nesreče, kot so poplave in požari. Ti dogodki pogosto povzročijo smrt ali hude poškodbe vpletenih, ljudje pa se zaradi njih pogosto počutijo nemočne in prestrašene – tudi po več letih.
Travma je vse pogostejša pri starejših posameznikih. Po ugotovitvah študije, se je delež starejših nad 75 let od leta 1990 do 2006 povečal iz 8,1 % na kar 26,9 %1.
Drugi vzroki travme so:
Po podatkih študije so vrste travm z največjim deležem bremena na posameznike2:
Travma pri otrocih in mladostnikih
Otroška travma se pojavi, ko otrok doživi pomemben dogodek ali niz dogodkov, ki so moteči, strašljivi ali boleči. Ti dogodki lahko vključujejo:
Posledice travme v otroštvu se razlikujejo glede na vrsto doživete travme in starost otroka v času travmatičnega dogodka. Na primer, zanemarjen dojenček ima lahko pozneje v življenju težave pri vzpostavljanju odnosov, saj se ne nauči zaupati drugim ljudem ali pričakovati, da mu bodo pomagali. Otrok, ki je bil zlorabljen, lahko odraste z občutkom, da se v svetu ne počuti varnega in da ne more zaupati drugim.
Takšne travme lahko otežijo normalen razvoj možganov. Travma, zlasti če traja dlje časa, lahko torej močno vpliva na otrokovo dolgoročno čustveno rast, duševno zdravje, telesno zdravje in vedenje.
Izsledki ene študije pojasnjujejo, da je travma iz otroštva povezana z višjo stopnjo psihiatričnih motenj v poznejši odrasli dobi teh oseb5.
Starši lahko pomembno vplivajo na otrokov odziv na travmo. Večja podpora s strani staršev, napoveduje pozitivnejše izide po doživeli travmi otroka6.
Posledice travme
Posledice travme so dolgotrajne in se lahko kažejo na različne načine, vključno z:
Zdravljenje travme
S travmo se je težko spoprijeti, zato se zlahka počutite brezupno in preobremenjeno, ko jo doživljate. Ne glede na to, kaj je do nje privedlo, je pomembno vedeti, da obstajajo načini za njeno zdravljenje.
Prvi ukrep samopomoči, ki ga lahko sprejmete sami je, da se poskušate izogibati situacijam, ki vas spominjajo na travmo (če je le mogoče). V kolikor obstajajo določene osebe ali kraji, ki v vas sprožajo boleče spomine, se poskušajte v njihovi bližini zadrževati čim manj. Več ko je prostora med vami in tistim, zaradi česar se slabo počutite, večje so vaše možnosti, da se boste počutili bolje.
Drugi ukrep samopomoči je, da se travmatičnega dogodka NE sramujete in se o tem pogovorite z zaupanja vredno osebo. Če imate s tem težave in se vam je sram pogovarjati o tem, kaj se vam je zgodilo, z nekom, ki vam je blizu, na primer z zaupanja vrednim prijateljem ali družinskim članom, se lahko po pomoč zatečete k psihoterapevtu.
Pomoč s psihoterapijo
Psihoterapija ljudem pomaga tako, da jim nudi varen prostor, kjer lahko govorijo o tem, kaj se jim je zgodilo, in o občutkih, ki jih imajo v zvezi s tem, ne da bi jih pri tem moralo skrbeti, da jih bo kdo obsojal ali jih napačno razumel.
Ena od najpomembnejših stvari, pri katerih lahko psihoterapija pomaga pri travmi, je, da vam pomaga predelati občutke in misli o tem, kaj se je zgodilo. To pomeni, da če ste na primer imeli prometno nesrečo, se lahko pogovorite o tem, kaj se je zgodilo, da bi razumeli, kako je to vplivalo na vas.
O koristih psihoterapije pri predelovanju travme piše več znanstvenih študij7,8,9. V raziskavi, kjer je bilo vključenih 6.091 travmatiziranih posameznikov, so udeleženci dajali prednost zdravljenju travm s psihoterapijo v primerjavi z zdravili8.
Druga študija je pokazala, da psihoterapija osredotočena na travmo, pomaga osebam pri izboljšanju verbalnega spomina in hitrosti obdelave informacij9.
Psihoterapija pomaga tudi pri prepoznavanju vzorcev vedenja, ki so se morda razvili kot posledica vaše izkušnje. Če je na primer osebo spolno napadel nekdo, ki ga je poznala, lahko postane zelo nezaupljiva do ljudi, ki jih pozna, in se druži le z bližnjimi prijatelji.
Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje
Psihoterapevti svetujemo
Kaj je depresija? — Vse o depresiji
Odkrijte učinkovite načine za obvladovanje in zdravljenje depresije
Ste anksiozni?
Naučite se učinkovitih tehnik za obvladovanje anksioznosti oziroma tesnobe
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Kaj je psihoterapija?
Pridobite samozavedanje čustev in osebnostno rast s psihoterapijo
Izboljšajte razmerje z
branjem naslednjih objav
Ste bili prevarani?
Vse o nezvestobi in kako odpraviti bolečino zaradi prevare v vašem odnosu
Je vaš partner bipolaren?
Ali vi ali vaš partner hitro menja razpoloženje? Preberite več in prepoznajte bipolarno osebo
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Vse o zdravem partnerskem odnosu
Vse o partnerskem odnosu, pomenu komunikacije in pogostih vzrokih toksičnega razmerja
Duševno zdravje in
razvoj otrok
Kaj je ADHD?
Obvladajte motnjo ADHD in izboljšajte vsakodnevno delovanje
Imate avtista? — Vse o avtizmu
Preberite kako prepoznati otroka z avtizmom in kako mu pomagati
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Motnje prehranjevanja
in motnje spanja
Kaj je anoreksija?
Poiščite zdravljenje in podporo za anoreksijo
Kaj je bulimija?
Poiščite zdravljenje in podporo za bulimijo
Kaj je motnja prenajedanja?
Premagajte prenajedanje ali prenajedanje in izboljšajte svoj odnos do hrane.
Potrebujete psihoterapevta?
Predelajte svoje travme in stiske ter poskrbite za svoje duševno zdravje s psihoterapijo
Ste v stanju nespečnosti?
Premagajte nespečnost in si zagotovite dober nočni počitek
Motnje hranjenja
Motnje spanja
Razvojne motnje
Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj