Objavljeno: 2 Januar 2023 |
Posodobljeno: 9 Januar 2023

Kaj je žalovanje?

Avtor: Ana Kastelic, BA. pth.

Strokovno pregledala: Helena Hošpel, psihoterapevtka

Kaj je žalovanje

Žalovanje je naraven odziv na izgubo. To je bolečina, ki jo čutite v sebi, ko izgubite nekoga, ki ga imate radi. Pogosto se zdi, da je bolečina ob izgubi prevelika, da bi jo vi kot oseba lahko prenesli3.

Pojavi se lahko veliko težkih in neprijetnih občutkov, kot so šok, jeza, nepriznavanje, krivda in globoka žalost. Žalovanje lahko prizadene tudi vaše telo, zaradi česar težko spite, jeste ali celo razmišljate. To so normalni odzivi na izgubo.

Čustva, ki izgubo spremljajo pa bodo toliko močnejša, če ste izgubili vam zelo ljubo osebo.

Simptomi in znaki žalovanja

Ljudje se na izgubo odzovemo različno. V začetnih fazah žalovanja je normalno, da se kdaj počutite, kot da se vam je zmešalo ali kot da ste imeli slabe sanje. 

Čustveni ali emocionalni znaki in simptomi žalovanja

Šok in nezaupanje. Takoj po izgubi ljubljenega je težko sprejeti, kaj se je zgodilo. Morda ne čutite ničesar, težko verjamete, da se je izguba res zgodila, ali pa celo poskušate zanikati resnico. Če je na primer umrla oseba, ki vam je bila blizu in za katero ste morda celo skrbeli, jo boste morda še naprej iskali, čeprav veste, da je ni več. Prav tako se lahko ti občutki pojavijo ob izgubi hišnega ljubljenčka, partnerskega odnosa…

Žalost. Občutek globoke žalosti je verjetno najpogostejši znak žalovanja. Morda se počutite prazno, brezupno, osamljeno ali kot da vam nekaj manjka. Lahko tudi veliko jokate ali imate občutek, da ne morete nadzorovati svojih čustev.

Krivda. Morda se počutite slabo zaradi nečesa, kar ste rekli ali naredili. Občutek krivde lahko podoživite tudi, če česar niste rekli ali naredili, pa veste da bi morali. Morda se počutite slabo tudi zaradi tega, kar ste čutili (na primer: čutili ste olajšanje, ko je oseba umrla po dolgi in težki bolezni). Občutki krivde vas lahko oblivajo tudi, ker menite, da niste storili dovolj, da bi preprečili izgubo.

Strah. Velika izguba lahko povzroči številne skrbi in strahove. Če ste na primer izgubili partnerja, službo ali dom, se lahko počutite zaskrbljeni, nemočni ali negotovi glede prihodnosti. Ko umre ljubljena oseba, vas lahko začne skrbeti za lastno smrt, za življenje brez te osebe ali za odgovornosti, za katere morate zdaj skrbeti sami.

Jeza. Tudi če nihče ni bil kriv za izgubo, lahko še vedno čutite jezo in zamero. Če ste izgubili nekoga, ki vam je bil pomemben, ste lahko jezni nase, na višjo silo, zdravnike ali na osebo, ki je umrla, ker vas je zapustila. Morda boste želeli najti krivca za to kar se vam je zgodilo.

Telesni ali fizični znaki in simptomi žalovanja

Žalovanje je večinoma čustveni proces, vendar lahko povzroči tudi telesne težave, kot so:

Faze žalovanja

Poznamo 5 glavnih faz, skozi katere se prebijajo žrtve žalovanja:

  1. Zanikanje: "To se mi ne more zgoditi."
  2. Frustracija: "Zakaj se to dogaja? Kdo je kriv?"
  3. Navidezno pogajanje: "Ne dovolite, da se to zgodi, in jaz bom..."
  4. Depresija: "Ne morem storiti ničesar, ker je žalost v meni premočna."
  5. Sprejemanje: "Sprijaznil sem se s tem, kar se je zgodilo."

Če po izgubi doživljate katero od teh čustev, vam lahko pomaga zavedanje, da je vaš odziv naraven in da se boste sčasoma lahko od teh občutkov distancirali. Prav tako je potrebno omeniti, da vsi ne doživijo vseh faz po enakem vrstnem redu. Pravzaprav nekateri ljudje prebolijo svjo izgubo ne da bi šli skozi katero koli od teh stopenj.

Vrste žalovanja

Ker je žalovanje po izgubi za vsakogar drugačno, je težko katero koli vrsto žalovanja označiti za "normalno" ali "nenormalno". Obstajajo nekatere vrste žalosti, ki ne ustrezajo zgoraj navedenim tipičnim znakom in reakcijam. Te vrste so:

Anticipatorno žalovanje

Kot pove že ime, se anticipatorna oziroma pričakovalna žalost začne, preden se zgodi velika izguba in ne po njej.

Če vam umira ljubljena oseba, se stara vaš hišni ljubljenček ali veste, da se boste kmalu upokojili ali izgubili službo, se lahko začnete počutiti žalostno, še preden se je izguba sploh zgodila.

Tako kot običajna žalost je lahko tudi pričakovana žalost zmedena mešanica čustev, zlasti jeze. Nekateri ljudje anticipatorno žalovanje povezujejo tudi z izgubo upanja, zato svoje žalovanje potlačujejo, kar lahko privede do vrste težav v kasnejših obdobjih življenja. Pričakovalno žalovanje vam lahko da tudi priložnost, da se pripravite na izgubo, dokončate morebitne nedokončane zadeve ali se poslovite.

Osvobojeno žalovanje

O osvobojeni žalosti govorimo takrat, ko je vaša izguba razvrednotena, dobi slabo ime ali pa za njo ne morete odkrito žalovati. Nekateri bi lahko rekli, da izguba službe, hišnega ljubljenčka ali prijateljstva ni dovolj pomembna, da bi jo lahko obžalovali.

Pomembno se je zavedati, da je vsaka izguba dovolj pomembna, če jo smatramo in doživimo kot izgubo nečesa ali nekoga, ki nam je veliko pomenil.

Do tega tipa žalosti lahko pride tudi takrat, ko vaša povezanost z osebo, ki je umrla, ni bila tako opazna. Nekateri ljudje morda menijo, da ni prav, da ste pretirano žalostni zaradi smrti sodelavca, sošolca ali soseda. Sprejetje izgube je lahko zaradi tega težje, kar pomeni, da bo za vas proces žalovanja prav tako otežen.

Kompleksno žalovanje

Kompleksna žalost je največkrat posledica smrti ljubljene osebe zaradi katere ste obtičali v stanju žalovanja. Morda ne morete sprejeti dejstva, da je vaša ljubljena oseba odšla. Morda jo boste iskali na mestih, kamor je hodila, čutili močno hrepenenje ali celo mislili, da življenja brez nje (ali njega), ni vredno živeti.

Če je vaše žalovanje zapleteno in bolečina zaradi izgube ne izgine, morate poiskati pomoč in sprejeti ukrepe, ki vam bodo pomagali sprejeti.

Žalovanje za svojcem

Ko je bolečina žalosti močna, se morda želite umakniti od drugih ljudi in se skriti v svojo lupino. Osebna podpora drugih ljudi je sicer zelo pomembna za prebolevanje vaše izgube. Pomembno je, da o občutkih, ki spremljajo izgubo govorite in da veste, da si lahko dovolite govorit.

Deljenje izgube lahko olajša spopadanje z žalovanjem, vendar to ne pomeni, da se morate o njej pogovarjati s prijatelji in družino vsakič, ko jih vidite. Bolje se lahko počutite tudi tako, da ste z ljudmi, ki jim je mar za vas in vaše počutje.

Žalovanje za očetom ali mamo

Ob izgubi starša, je normalno, da smo žalostni, vendar je normalno, da nas prevzamejo tudi druga čustva. Morda se ne boste počutili žalostni in tudi to je v redu. Morda čutite le otrplost ali olajšanje, da vas ne boli več.

V žalovanju se prepleta veliko zapletenih, pogosto nasprotujočih si čustev. Čeprav je bil vaš odnos s starši včasih težak, je bil še vedno pomemben del tega, kar ste.

Ustvarili so vas ali se odločili, da vas posvojijo in vzgojili in bili so vaša prva točka stabilnosti v svetu.

Po tako veliki izgubi je normalno, da je žalovanje naporno in dolgotrajno.

Žalovanje za otrokom

Noben starš ni pripravljen na smrt svojega otroka. Ko je otrok majhen, so njegovi starši zelo vpleteni v njegovo vsakdanje življenje. Smrt spremeni vse v življenju družine in lahko pusti ogromno praznino.

Ob izgubi otroka lahko izgubimo tudi smisel v življenju. Lahko imamo občutek, da smo izgubili del sebe in doživljamo nepopisno bolečino in žalost.

Žalostni ste lahko tudi zaradi upov in sanj, ki ste jih imeli za svojega otroka, njegovih neuresničenih možnosti in stvari, ki jih ne boste nikoli počeli skupaj. Če ste izgubili edinega otroka, imate morda tudi občutek, da ste izgubili identiteto starša in možnost, da bi imeli vnuke. Kljub težavnosti situacije, večina staršev sčasoma najde način, da se premakne naprej ter ponovno najde srečo in smisel življenja, čeprav bolečina ob izgubi otroka verjetno ni nikoli povsem sprejeta.

Žalovanje za partnerjem

Ko izgubite partnerja oziroma zakonca, se vaš svet spremeni. Občutite žalost, lahko se počutite otopele, pretresene in prestrašene. Morda se počutite krive, ker ste tisti, ki je še vedno živ. Na neki točki ste lahko celo jezni na zakonca, ker vas je zapustil. Vsi ti občutki so normalni. Nobenih pravil ni o tem, kako se morate počutiti, prav tako ne obstaja pravilen ali napačnen načina žalovanja.

Žalovanjem za psom ali drugim hišnim ljubljenčkom

Mnogi imamo svoje hišne ljubljenčke zelo radi in so nam zelo blizu. O svojih hišnih ljubljenčkih ne razmišljamo kot o "navadnem psu" ali "navadni mački". Namesto tega so ljubljeni člani naše družine, ki nam prinašajo družbo, zabavo in srečo5.

Hišni ljubljenček je zagotovo vašemu dnevu dal večji pomen, vas ohranjal aktivne in družabne, vam pomagal pri reševanju težav in neuspehov ter vam celo dajal občutek smisla.

Povsem normalno je, da ob smrti hišnega ljubljenčka občutimo veliko žalosti in izgube. Ta zelo boli in zaradi nje lahko ljudje občutijo vsa mogoča boleča in težka čustva. Čeprav nekateri ljudje ne razumejo, kako zelo vam je bilo mar za vašega hišnega ljubljenčka, se nikoli ne smete počutiti slabo ali slabo do sebe, ker ste zaradi tega žalostni.

Posledice žalovanja na duševno in telesno zdravje

Žalovanje lahko med drugim povzroči depresijo, tesnobo, samomorilne misli in kronične telesne bolezni. Če imate vi ali nekdo, ki ga poznate, katero od naslednjih težav, se posvetujte z zdravnikom ali strokovnjakom za duševno zdravje – psihoterapevtom, glede svetovanja, zdravil ali obojega.

Depresija

Depresija je najpogostejša duševna bolezen, za katero lahko zboli oseba, ki je nekoga izgubila. Pogosta je pri odraslih, ki so doživeli ločitev ali izgubili otroka ali zakonca.

Anksioznost

Med procesom žalovanja so ljudje pogosto anksiozni oziroma tesnobni. Ponavljajoča se anksioznost lahko vodi do kritičnih anksioznih motenj.

Stres

Stres lahko povzroči, da imate občutek, da vas čustva premagujejo. Možni so pojavi paničnih napadov, ki imajo enake simptome kot srčni napad. Med napadom tesnobe lahko občutite močan strah ali grozo, imate težave z dihanjem, bolečine ali stiskanje v prsih, spremembe srčnega utripa, vrtoglavico, znojenje in tresenje.

Samomorilne misli

Ko so ljudje žalostni, včasih razmišljajo o tem, da bi končali svoje življenje. Če ste bili že prej depresivni ali ste imeli samomorilne misli, se vam lahko te misli med žalovanjem ponovno pojavijo. Pogovorite se z nekom in iskreno povejte, kako se počutite. Najbolje je, da se pogovorite z nekom, ki mu zaupate, na primer z družinskim članom, prijateljem, zdravnikom ali psihoterapevtom.

Kronične telesne bolezni

Ljudje, ki imajo dolgotrajne zdravstvene težave, lahko ponovno zbolijo ali pa se njihovi simptomi zaradi žalovanja poslabšajo. Pojavijo se lahko tudi nove ali pridružene zdravstvene težave.

Posttravmatska stresna motnja

Pri ljudeh, ki utrpijo travmo obstaja večja verjetnost, da se razvije posttravmatska stresna motnja (PTSM)1. Posttravmatska stresna motnja je zelo močan čustveni in duševni odziv na nekaj zelo vznemirljivega ali travmatičnega, na primer na spolni napad (posilstvo), nasilje, naravno nesrečo, prometno nesrečo, vojno, mučenje ali smrt.

Študija strokovnjakov6 ugotavlja, da je kar 70 % ljudi s posttravmatsko stresno motnjo doživelo vsaj 1 negativno izkušnjo žalovanja, kar 46 % pa je žalovanje doživelo 2-krat v svojem življenju

Predlagano: Kaj je posttravmatska stresna motnja?

Znaki posttravmatske stresne motnje se lahko pokažejo takoj po takšnem dogodku, lahko pa se pojavijo mesece ali celo leta po dogodku.

Žalovanje in pomoč s psihoterapijo

Psihoterapija pomaga, da s e na zdrav način spopadete z žalovanjem, razumete in se soočite s svojimi občutki ter najdete načine, kako se v življenju premakniti naprej. Pogosta metoda za katero se naši klienti odločijo je individualna psihoterapija, kjer je zdravljenje praznine, ki izhaja iz žalovanja, usmerjeno samo v vas. V primeru, da se z žalovanjem spopada več družinskih članov, boste morda razmislili o družinski terapiji.

Strokovnjak psihoterapije žalovanja, Robert A. Neimeyer, v svojih terapijah izhaja iz ideje, da je žalovanje proces osmišljanja tega, kar se je zgodilo, z oblikovanjem nove, boljše prihodnosti za žalujočega2.

Terapija za večino ljudi, ki so izgubili ljubljeno osebo, ni potrebna, vendar je lahko zelo koristna za tiste, ki preživljajo težje čase kot običajno. Terapija s pogovorom lahko nekomu pomaga, da se spopade z močnimi občutki in nadaljuje s procesom prebolevanja, še posebej takrat, kadar je žalovanje dolgotrajno in ovira normalno življenje.

Za vas smo pripravili sezname priznanih psihoterapevtov, ki vam bodo pomagali premagati faze žalovanja in vas ponovno usmerili na stabilne tirnice življenja:

V kolikor ne živite v katerem izmed naštetih mest ali si želite psihoterapevta obiskovati bolj oddaljeno, lahko ponudbo terapevtov preverite v drugih 80+ krajih po Sloveniji.

Pomoč pri žalovanju s čuječnostjo

Ena izmed uspešnih metod za premagovanje žalovanja je tudi trening čuječnosti. Čuječnost je osnovna človeška sposobnost, da smo popolnoma prisotni, se zavedamo, kje smo in kaj počnemo, in se ne odzivamo pretirano na dogajanje okoli nas ali se ne počutimo preobremenjene. Pomaga nam umiriti um in telo ter se znebiti stresa in tesnobe.

V študiji7 so analizirali posameznike v 2. in 3. fazi žalovanja za svojcem. Bili so deležni 9-tedenskega programa čuječnosti, ki je izboljšal napredek prebolevanja negativnih čustev.

Preberi več: Kaj je čuječnost?
 

Vsakdo ima sposobnost biti čuječ – občutkov čuječnosti vam ni potrebno ustvariti, naučiti se jih morate le uporabljati. Raziskave8 poročajo tudi o uspešni uporabi čuječnosti med psihoterapevtsko prakso. 

Kdaj je žalovanje predolgo?

Ne obstaja točen časovni okvir za to kako dolgo traja žalovanje ali kako naj bi se počutili po določenem času. Po 12 mesecih se vam bo morda še vedno zdelo, da se je vse zgodilo včeraj. 

Getty images

Pogosta vprašanja

Kako pomagati žalujočemu svojcu?

Ko nekdo žaluje, mnogi ne vedo, kaj naj rečejo ali naredijo, da bi se počutil bolje. Včasih je najpomembnejša in najbolj preprosta ponudba ljubezni in pomoči.

Vprašajte jih, kako se počutijo. Za nekoga, ki žaluje, je lahko vsak dan drugačen. Vzemite si čas za poslušanje in poskušajte razumeti, kaj doživljajo.

Z osebo se pogovarjajte tudi o vsakdanjih stvareh. Ni nujno, da o njihovi izgubi in žalovanju govorite ob vsakem srečanju.

Vprašajte, kaj lahko storite, da bi pomagali. Nekaj doma pripravljenih obrokov, pomoč pri nakupovanju ali ponudba, da greste z osebo na sprehod ali počnete kaj zabavnega, lahko pomagajo premostiti žalost, ne pa je popolnoma odstraniti.

Če se zdi, da se žalovanje sčasoma ne izboljšuje, jim povejte, naj poiščejo pomoč strokovnjaka – psihoterapevta ali osebnega zdravnika.

Kdaj se žalovanje pretvori v depresijo?

Žalovanje in depresija sta zelo različni težavi duševnega stanja, vendar pa obe nakazujeta podobne simptome. Depresija se od žalovanja razlikuje po tem, da traja dlje časa, zaradi obeh se lahko počutite žalostni, imate motnje spanja in motnje hranjenja. Ljudje z depresijo se vedno počutijo prazne in brezupne, hkrati pa zelo težko občutijo zadovoljstvo ali veselje.

Če imate občutek, da simptomi depresije ne izginjajo ali če žalovanje ovira vaše življenje, delo, odnose ali vsakodnevne dejavnosti, morate poiskati podporo psihoterapevta ali osebnega zdravnika.

Kako pomagati žalujočemu otroku ali najstniku?

Smrt bližnjega družinskega člana ali prijatelja je lahko zahtevna izkušnja za vsakogar. Približno 4 % otrok4 izgubi glavnega skrbnika pred 18 letom. Ta številka ne vključuje otrok, ki izgubijo nekoga drugega, ki jim je bližnji, na primer sorojenca, starega starša ali prijatelja.

Žalujoče otroke in mladostnike pogosto označujemo za "pozabljene žalujoče", saj njihovo žalovanje pogosto zasenčijo drugi družinski člani, kot so morda starši.

Otrok ima pravico do žalovanja ne glede na bližino umrlemu. Družina in prijatelji morda ne razumejo, kako pomembna je bila ta oseba otroku, zato je pomembno, da jim sporočite, da jim stojite ob strani in jih podpirate.

Vsak se s smrtjo bližnjega spopada na svoj način in ne obstaja pravi način, kako se spopasti z občutki izgube. Prav tako ni določenega časa, ki bi bil potreben, da bi se s temi občutki spoprijeli. 

Žalujočemu otroku ali mladostniku lahko pomagate z naslednjimi predlogi:

  • Pogovorite se o njihovi žalosti z drugimi osebami v družini. Zaradi smrti družinskega člana lahko žaluje vsa vaša družina. Pogovor o bolečini in žalosti vam lahko pomaga, da jo boste skupaj preživeli.
  • Poiščite pomoč pri ljudeh zunaj vaše družine. Prošnja za pomoč zunaj vaše družine je lahko investicija za dobro počutje in normalno delovanje vseh družinskih članov. Morda se boste o izgubi želeli pogovoriti z nekom, ki ni vaša družina, na primer z bližnjim prijateljem, sodelavcem ali psihoterapevtom. 

Psihoterapevti svetujemo: Psihoterapija za otroke in mladostnike 

Znanstveno podprto
OpenClose
Literatura
OpenClose
Viri
OpenClose

Avtorica objave: Ana Kastelic, BA. pth. 

Strokovno pregledal: Helena Hošpel, psihoterapevtka

Deli objavo z nekom, ki jo potrebuje

Psihoterapevti svetujemo

Depresija — Vse kar morate vedeti

Depresija — Vse kar morate vedeti Preberi več

Odkrijte učinkovite načine za obvladovanje in zdravljenje depresije

Imate motnje spanja?

Imate motnje spanja? Preberi več

Odpravite motnje spanja in izboljšajte svoje splošno zdravje

So panični napadi pogosti?

So panični napadi pogosti? Preberi več

Obvladajte panično motnjo in zmanjšajte napade panike

Ste se znašli
v duševni stiski?

Psihoterapija vam lahko zagotovi podporo in orodja, ki jih potrebujete za obvladovanje čustev in izboljšanje splošnega počutja.

Odgovorili bomo v roku 12-24 ur.

Psihoterapija Spoznaj

Vse pravice pridržane © 2023 Psihoterapija Spoznaj